Prirojene srčne napake so najpogostejše prirojene hibe in vzrok največ smrti zaradi prirojenih nepravilnosti, opozarjajo v društvu S srcem za srčke na današnji mednarodni dan ozaveščanja o bolezni. Na ta dan želijo podpreti osebe, ki s to boleznijo živijo, poudariti pomen ustreznega zdravljenja ter o bolezni ozavestiti širšo javnost, so sporočili.
Prirojena srčna napaka je nepravilnost v zgradbi srca oziroma velikih žil v prsnem košu, ki se pojavi že med razvojem srca, v prvih 10 tednih nosečnosti. Otrok se z napako rodi. V Sloveniji se vsako leto rodi približno 100 otrok s prirojenimi srčnimi napakami, so opozorili v društvu.
Prirojene srčne napake so prisotne pri sedmih do osmih od 1000 živorojenih otrok. Približno polovica od prirojenih srčnih napak je tako hudih, da je že v prvem letu življenja potreben velik poseg na srcu. Približno 25 odstotkov otrok, rojenih s hudo in zapleteno srčno napako, ne preživi do prvega rojstnega dne, so navedli v sporočilu za javnost.
Med najpogostejšimi simptomi in znaki prirojene srčne napake pri dojenčkih ali otrocih so srčni šum ali nenormalni srčni toni, modrikasta obarvanost sluznic, kože in nohtov, pospešeno dihanje, utrujenost pri hranjenju, slabo pridobivanje na teži, prekomerno potenje in nezmožnost za telesne napore.
Genetski vzrok je znan le za do 20 odstotkov prirojenih srčnih napak. Pri preostalih gre najverjetneje za kombinacijo genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Dejavniki kot so okužbe nosečnice, sladkorna bolezen med nosečnostjo, izpostavljenost tobaku ali alkoholu in nekaterim zdravilom lahko vplivajo na neustrezen razvoj srca v nosečnosti, so navedli v društvu.
V Sloveniji po statističnih podatkih na operacijo letno čaka med 80 in 100 otrok s prirojeno srčno napako. “Dan, ko diagnozo za celo življenje sprejme celotna družina, je neizbrisen. Mnogi starši se ob tem počutijo prestrašene, nemočne in ne vedo, kam se obrniti,” so v sporočilu za javnost zapisali v društvu S srcem za srčke.
V društvu so letošnji dan ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah pospremili s knjigo Srčoknjiga – Moja pot, kjer zgodbe in pesmi Maje Grdina, dopolni tudi dnevnik, kamor lahko otroci in starši zapisujejo potek zdravljenja. Prav tako o temi ozaveščajo s pomočjo akcije na družbenih omrežjih, v okviru katere pozivajo k risanju src ter deljenju informacije o bolezni pod ključno besedo #narišisrce.
