Delo od doma: med svobodo, zakonodajo in pastmi sodobnega delovnega sveta
Delo od doma ali na daljavo že dolgo ni več zgolj začasna rešitev v času kriznih obdobij. Postalo je stalnica številnih poklicev in podjetij, simbol sodobnega pristopa k delu, a hkrati tudi vir novih izzivov, od pravnih zapletov do psiholoških bremen zaposlenih. Čeprav se pogosto uporablja kot sinonim, delo od doma in delo na daljavo nista povsem enaka pojma. Prvo pomeni opravljanje nalog iz stalnega prebivališča zaposlenega, medtem ko drugo omogoča še večjo mobilnost – zaposleni lahko delajo iz različnih lokacij, tudi iz tujine. V praksi pa sta oba načina dela postala preizkus prilagodljivosti tako zaposlenih kot delodajalcev, pa tudi zakonodaje.
Podatki kažejo, da se je delo od doma v zadnjih letih precej razširilo. Med januarjem in novembrom 2024 je bilo prijavljenih več kot 92.000 zaposlenih, ki so delo opravljali iz doma. Pogosto gre za zaposlene v storitvenih dejavnostih, kjer so za opravljanje dela zadostni računalnik, telefon in internetna povezava. A kljub digitalni enostavnosti delo od doma odpira številna vprašanja glede pogojev dela, varnosti, povračil stroškov in organizacije časa.
Velika prednost dela od doma je vsekakor fleksibilnost. Zaposleni si lahko lažje organizirajo delovni dan, se izognejo prometnim konicam in usklajujejo službene obveznosti z družinskimi. Delodajalcem tovrstna ureditev pomeni nižje stroške za najem in vzdrževanje pisarn, hkrati pa številne raziskave kažejo tudi na večjo produktivnost zaposlenih. Stanfordska študija iz leta 2022 je denimo pokazala, da hibridni modeli – torej kombinacija dela od doma in v pisarni – povečajo učinkovitost zaposlenih za približno 13 odstotkov. Prav tako se zmanjša fluktuacija kadra.
A medtem ko številke in izkušnje govorijo o prednostih, se v ozadju kopičijo tudi slabosti. Ena večjih težav, na katero opozarjajo številni strokovnjaki, je pomanjkanje socialnih stikov. Microsoftova raziskava o prihodnosti dela je razkrila, da se ekipe, ki večinoma delajo na daljavo, vse bolj izolirajo, kar zmanjšuje občutek pripadnosti in poslabša skupinsko dinamiko. Osamljenost, težave pri vzdrževanju rutine in zabrisane meje med službo in zasebnim življenjem so pogosti spremljevalci dela od doma. Brez jasne ločnice med službenim in prostim časom zaposleni pogosto delajo več, kar vodi v izgorelost. Poleg čustvenih in organizacijskih težav se pojavljajo tudi tehnične in pravne ovire. Slaba internetna povezava, neustrezna oprema ali ergonomija domačega delovnega mesta lahko hitro znižajo kakovost dela. Delodajalci morajo zato tudi za delo na daljavo zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. Zakonodaja sicer ne predpisuje natančnega načina preverjanja pogojev dela na domu, vendar mora delodajalec storiti vse, kar je v njegovi moči, da jih zagotovi – bodisi z osebnim ogledom, fotografijami ali izpolnjevanjem posebnih vprašalnikov.
Ministrstvo za delo med priporočili za delo z računalnikom od doma posebej izpostavlja pomembnost ergonomije. Monitor naj bo na višini oči in oddaljen vsaj pol metra od obraza, tipkovnica in miška pa naj bosta nameščeni na način, ki ne obremenjuje zapestij in ramen. Pomembno je tudi, da se delavci redno razgibavajo in vsako uro naredijo kratek odmor. Delovni prostor naj bo urejen, z dovolj svetlobe in prezračevanja, stol pa prilagodljiv in podprt v ledvenem delu. Pravilna postavitev delovnega kotička lahko prepreči številne zdravstvene težave, od bolečin v hrbtu do utrujenosti oči.
V praksi pa ostaja veliko izzivov tudi na ravni zakonodaje. Trenutno veljavni Zakon o evidencah na področju dela je po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije zastarel in ne ustreza sodobnim oblikam dela. Poročanje podatkov Inšpektoratu za delo pomeni dodatno administrativno breme za kadrovske službe, zato si podjetja prizadevajo za bolj poenostavljeno ureditev. Sprememba Zakona o delovnih razmerjih, ki je trenutno v obravnavi, naj bi med drugim omogočila dogovor o delu na domu zgolj z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, kar bi pomenilo večjo prožnost za obe strani.
Zanimivo je tudi stanje v javni upravi. Po podatkih Ministrstva za javno upravo je med aprilom 2023 in marcem 2024 vsaj enkrat mesečno delo na domu opravljalo dobrih 19 odstotkov javnih uslužbencev. Povprečno je delo na domu vsak dan opravljalo pet odstotkov zaposlenih, kar kaže, da se javni sektor počasi, a vztrajno prilagaja novim oblikam dela. Kljub temu pa ostaja precej previden – večina zaposlenih se še vedno raje drži preverjenih birokratskih poti.
In kako naprej? Strokovnjaki se strinjajo, da prihodnost ni v popolni odpravi pisarn, ampak v iskanju ravnovesja. Hibridni modeli, ki kombinirajo delo na daljavo in delo v fizičnih prostorih podjetij, bodo najverjetneje postali standard. Pri tem bodo ključno vlogo igrale tehnologije – od bolj učinkovitih komunikacijskih orodij do reševanja težav z izolacijo. Umetna inteligenca in avtomatizacija bodo dodatno razbremenile zaposlene, a hkrati odprle tudi nova vprašanja o varovanju podatkov in nadzoru.
Zaposleni si vse bolj želijo uravnoteženega delovnega ritma in več osebnih stikov. Podjetja, ki bodo to prepoznala in ustrezno prilagodila notranje procese, bodo bolj uspešna pri privabljanju in ohranjanju talentov. Ključ bo v vzpostavljanju zaupnega odnosa med zaposlenimi in delodajalci ter v jasnih, transparentnih dogovorih o načinu dela. Delo od doma je torej več kot le trend – je izraz spremenjenih vrednot, pričakovanj in tehnoloških možnosti. Lahko predstavlja pot do večjega zadovoljstva in učinkovitosti, a le, če bodo pri njegovem izvajanju upoštevani vsi dejavniki – pravni, tehnični, organizacijski in človeški. Le takšna celostna obravnava bo omogočila, da delo na daljavo postane trajnostna in kakovostna oblika sodobnega dela.
Petra Znoj
