Češko predsedstvo Svetu EU bo storilo vse, da bi ministri za energetiko danes dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov, je ob prihodu na zasedanje povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela. Izrazil je prepričanje, da jim bo to tudi uspelo. Slovenski minister Bojan Kumer je predlog uredbe podprl in poudaril pomen enotnosti.
Sikela je poudaril, da je zadnje ravnanje ruskega energetskega velikana Gazprom, ki je napovedal dodatno zmanjšanje dobave plina EU, dokaz, da mora unija “igro vzeti v svoje roke”. “Moramo zmanjšati odvisnost od ruskih dobav, in to čim prej. Če bomo to dosegli, bo imela koristi vsa Evropa,” je povedal.
Poudaril je, da bo češko predsedstvo Svetu EU storilo vse, da bi danes dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov, ki bo sprejemljiv za vse članice.
“Enotnost in solidarnost sta najboljše orožje proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in prepričan sem, da bomo danes to pokazali,” je dejal češki minister.
Pomen enotnosti in skupne rešitve je ob prihodu na zasedanje poudaril tudi slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer.
“Mi podpiramo to uredbo, ker je treba pokazati napor, da skupaj rešimo in naslovimo neodvisnost od ruskega plina. Če bomo vse države članice ravnale usklajeno in skupaj, potem bo skupen problem, ki ga bomo naslovili, veliko manjši, kot pa če bi ga vsaka država članica reševala sama,” je dejal v izjavi za STA.
Izpostavil je, da je Slovenija morda še bolj zainteresirana za skupno evropsko rešitev od drugih članic, saj nima lastne proizvodnje plina niti zmogljivosti za njegovo skladiščenje. “Zato absolutno podpiramo solidarnost, na kateri temelji EU, še posebej na energetskem področju,” je povedal minister.
Poudaril je še pomen sporazuma med Slovenijo in Italijo o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Ob tem je izrazil upanje, da bi Slovenija tovrstna sporazuma do jeseni podpisala še z Avstrijo in Hrvaško, kar bi omogočilo, da bi to zimo zaščitene odjemalce povsem zaščitili.
Avstrijska ministrica, pristojna za energetiko, Leonore Gewessler je ob prihodu na zasedanje poudarila, da je treba v luči težav z dobavami plina ravnati solidarno, saj so članice odvisne druga od druge. Pri tem je omenila, da imajo nekatere države, med njimi Avstrija, velike skladiščne zmogljivosti, nekatere, na primer Slovenija, pa jih sploh nimajo.
Pomen enotnosti ob sprejemanju predloga je izpostavil tudi nemški gospodarski minister Robert Habeck, saj bi bilo to pomembno sporočilo ruskemu predsedniku Putinu in Rusiji, da jima ne bo uspelo razdeliti Evrope.
Številne izjeme, ki jih predvideva predlog, bi sicer po njegovih besedah lahko predstavljale težavo, da bi v času krize ravnali prepočasi. Vendar pa so izjeme utemeljene, je povedal Habeck in ponovil, da je ključna enotnost.
To je ob prihodu na zasedanje prav tako poudarila evropska komisarka za energetiko Kadri Simson. “Predlagali smo, da naj sporočilo temelji na enotnosti in solidarnosti, ker vsaka neporabljena količina plina lahko pomaga drugi državi članici, ki se znajde v težavah zaradi prekinitev v dobavi,” je povedala.
Glede Gazpromove napovedi, da bo dodatno zmanjšal dobavo plina EU, pa je komisarka poudarila, da ni “tehničnih razlogov za to, ampak gre za politično motiviran korak”. “Na to moramo biti pripravljeni in zato je preventivno zmanjšanje porabe plina modra strategija,” je še povedala.
Ministri za energetiko EU danes obravnavajo predlog uredbe, ki predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.
Predlog vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno. Pri tem bi imele končno besedo države članice, predvideva predlog češkega predsedstva, ki ga obravnavajo ministri.
