Cene dolgotrajne oskrbe: kdo bo od decembra plačeval manj in kdo več?
Z novim sistemom dolgotrajne oskrbe se obeta nižji znesek na položnici za večino stanovalcev domov za starejše. A informacijski sistem še ni v celoti vzpostavljen, vloge se rešujejo ročno, in mnogi se sprašujejo, ali bo reforma res zaživela že 1. decembra.
Do zdaj so stanovalci domov plačevali za vse stroške skupaj, kar je pomenilo od 1.000 do 1.400 evrov na mesec. Po novem naj bi povprečen račun znašal med 700 in 800 evrov, saj je vlada uvedla t. i. socialno kapico: za standardno bivanje in prehrano ne bo dovoljeno zaračunati več kot 781,94 evra. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob predstavitvi reforme poudaril, da bodo »računi v decembru nižji, saj stroške oskrbe prevzema sistem dolgotrajne oskrbe.« Dodal je, da morajo stanovalci za vključitev podpisati soglasje, kar je »prvi korak k prevedbi v novi sistem.« Kdor soglasja ne bo podpisal, bo ostal v starem sistemu, »kjer bodo zneski oskrbnin višji.«
Koliko bodo ljudje dejansko plačevali? Konkretne številke prikazujejo opazno razliko med starim in novim sistemom. V Domu dr. Janka Benedika v Radovljici bo oseba, ki potrebuje najmanj pomoči, po novem plačevala 713 evrov, kar je skoraj 200 evrov manj kot zdaj. Če bi ostala v starem sistemu, bi znesek znašal 912 evrov. Stanovalec z višjo stopnjo oskrbe in nadstandardno sobo pa bo po novem plačal 820 evrov, kar je skoraj pol manj od sedanje cene – ta je bila 1.446 evrov.
Podobno kažejo tudi podatki iz Doma upokojencev Postojna. Tam najnižja oskrba zdaj stane 776 evrov, po 1. decembru pa bi znašala 700 evrov. Če bi uporabnik ostal v starem sistemu, bi plačal 910 evrov. Za osebe z najvišjo stopnjo pomoči bo po novem cena 806 evrov, zdaj pa znaša kar 1.596 evrov.
Na ministrstvu poudarjajo, da je zdaj prvič mogoče preveriti informativne cene za vse domove v Sloveniji. Na spletni strani ministrstva je objavljen seznam vseh izvajalcev z informativnimi zneski za standardno nastanitev in prehrano. Uporabniki lahko do svojega izračuna pridejo tudi sami – z vladnim kalkulatorjem za primerjavo stare in nove cene. Kdor ne zna sam, lahko pokliče klicni center 114, kjer vsak delovnik med 8. in 16. uro svetovalci pomagajo pri izračunu. »Naj imajo pri sebi zadnji račun za oskrbnino, da dobimo realno sliko,« svetuje vodja centra Matjaž Florjanc Lukan.
Z uvedbo enotne metodologije izračuna se po besedah ministrstva »končuje dolgo obdobje nepreglednih razlik med domovi starejših.« Vsi domovi so morali poslati izračune cen za standardno nastanitev in prehrano, kar naj bi prineslo več transparentnosti.
Čeprav reformo spremlja optimizem, realnost na terenu kaže drugačno sliko. Informacijski sistem, ki naj bi avtomatsko povezoval domove, centre za socialno delo in ZZZS, še ni vzpostavljen. Na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije priznavajo, da »izdaja odločb poteka ročno preko dokumentarnega sistema Krpan.« Do sredine tega tedna so centri prejeli 12.264 vlog, izdali pa 3.305 odločb, kar pomeni, da večina vlog še čaka na obdelavo.
Vlada je zato sprejela dopolnitve zakona, po katerih bo vse prevedbe vodila vstopna točka CSD Ljubljana. Tam bodo preverjali pogoje, dodatke za pomoč in postrežbo ter pripravljali osebne načrte. A tudi tu se spopadajo s pomanjkanjem kadra – razpisi za delovna mesta ostajajo neuspešni.
Kaj, če bo 1. decembra sistem še vedno le na papirju? Ministrstvo odgovarja, da so prav zato sprejeli interventni zakon, ki bo omogočil prehodno obdobje. »Stanovalci bodo lahko pravočasno prevedeni v uporabnike dolgotrajne oskrbe tudi, če informacijski sistem še ne podpira vseh postopkov,« zagotavljajo. Do takrat bodo domovi in CSD-ji delo opravljali po starem, a stanovalci ne bodo ostali brez oskrbe – le brez nižjih cen, dokler ne bodo formalno vključeni v sistem.
Reforma dolgotrajne oskrbe je pomemben premik proti bolj pravičnemu sistemu skrbi za starejše. Po zasnovi se opira na nemški in avstrijski model, ki združuje zdravstveno in socialno pomoč ter temelji na obveznem zavarovanju. A v Sloveniji sistem šele začenja delovati – informacijska orodja zamujajo, postopki se vlečejo, kadra primanjkuje. Če bo vse po načrtih, bodo mnogi decembra prejeli nekoliko nižje položnice. Če pa bo uvajanje še naprej počasno, bodo številni starejši morali na cenejšo oskrbo še počakati.
Petra Znoj
