EUAktualno

Bruselj v poročilu o vladavini prava zaskrbljen nad stanjem na Madžarskem in Poljskem

Evropska komisija je v danes objavljenem drugem poročilu o vladavini prava v članicah EU izrazila zaskrbljenost zaradi neodvisnosti sodstva in položaja civilne družbe na Poljskem, kot tudi stanja na področju medijev in pomanjkljivih ukrepov proti korupciji na Madžarskem.

Tokratno poročilo na splošno kaže veliko pozitivnih premikov v državah članicah, vendarle pa zaskrbljenost ostaja in v nekaterih članicah se je še povečala, na primer pri neodvisnosti sodstva in situaciji v medijih, je danes opozorila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova.

Poročilo sicer ne izpostavlja nobene članice posebej, vendarle pa je komisija v preteklosti večkrat opozarjala na kršitve pravne države in stanje svobode medijev na Madžarskem in Poljskem.

Glede Madžarske poročilo opozarja na nezadostne nadzorne mehanizme za odkrivanje korupcije. Še vedno obstajajo pomanjkljivosti na področju financiranja političnih strank, lobiranja in “vrtljivih vrat”. Tveganja klientelizma, favoriziranja in nepotizma v javni upravi na visoki ravni, pa tudi tveganja, ki izhajajo iz povezave med podjetji in političnimi akterji, še vedno niso naslovljena, navaja poročilo.

Medijski pluralizem na Madžarskem ostaja ogrožen. Še vedno obstajajo pomisleki glede neodvisnosti in učinkovitosti agencije za medije, tudi v luči odločitev, ki so vodile do ukinitve frekvence radijski postaji Klubradio. Neodvisni mediji in novinarji se še naprej soočajo z ovirami in ustrahovanjem.

Glede Poljske poročilo med drugim navaja, da reforme poljskega pravosodnega sistema, vključno z novim razvojem dogodkov, ostajajo vir resne zaskrbljenosti, omenjene že v prvem poročilu. Reforme, ki v državi potekajo od leta 2015, so povečale vpliv izvršilne in zakonodajne oblasti na pravosodni sistem na škodo neodvisnosti sodstva. To je tudi vodilo do uvedbe postopka komisije proti Poljski v skladu s 7. členom pogodbe o EU, piše v poročilu.

Poročilo ocenjuje tudi stanje v medijih na Poljskem. Pri tem ugotavlja, da je medijski trg doslej veljal za raznolik, vendar se deležniki bojijo negativnih vplivov prevzema medijske skupine Polska Press s strani državnega podjetja Orlen.

Zaskrbljenost je bila izražena tudi glede osnutka davčne zakonodaje, usmerjene proti nekaterim medijskim skupinam, v okolju, ki je vse bolj neprijazno do medijev v tuji lasti.

V povezavi z sistemom zavor in ravnovesij komisija ugotavlja, da je prostor civilne družbe še vedno živahen, vendar so ga še bolj prizadele splošne težave v zvezi s pravicami žensk in napadi na skupine LGBTI.

Drugo poročilo o vladavini prava gradi na metodologiji in obsegu prejšnjega poročila s poudarkom na štirih ključnih elementih – pravosodnem sistemu, protikorupcijskem okviru, pluralizmu in svobodi medijev ter sistemu zavor in ravnovesij.

Drugo poročilo kaže, da “lahko države članice dosežejo napredek pri vprašanjih, ki zadevajo pravno državo. Vendar je bil ta napredek neenakomeren in v vrsti držav članic obstajajo vzroki za resno zaskrbljenost, zlasti kar zadeva neodvisnost sodstva. Poleg tega sta bila v zadnjih mesecih umorjena dva novinarja – to ni sprejemljivo. Poročilo poziva k odločnim ukrepom za izboljšanje medijske svobode in pluralizma,” je še sporočila Jourova, ki je na skupni novinarski konferenci s komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom še posebej izpostavila nedavno smrt nizozemskega novinarja Petra de Vriesa.

Poročilo na področju pravosodnih sistemov kaže, da so v številnih članicah bili ali se že izvajajo koraki, sprejeti za krepitev neodvisnosti sodstva z reformami, povezanimi s sodnimi sveti, imenovanje sodnikov ter neodvisnost in avtonomijo tožilstva. V nekaterih članicah pa politični napadi in ponavljajoči poskusi spodkopavanja sodnikov ali pravosodnih institucij predstavljajo še naprej izziv za neodvisnost sodstva.

V povezavi z nacionalnimi protikorupcijskimi okviri izzivi ostajajo, povezani pa so predvsem s kazenskimi preiskavami, pregonom in uporabo sankcij za korupcijo v nekaterih državah članicah.

Med pandemijo covida-19 so bili novinarji in medijski delavci v Evropi pod velikim pritiskom. Spričo visokega števila opozoril glede varnosti novinarjev in nedavnimi tragičnimi dogodki je treba to vprašanje obravnavati po vsej EU. Vsi medijski regulatorji niso brez političnega vpliva in v nekaterih državah članicah obstaja velika nevarnost političnega vmešavanja v medije.

Civilna družba ima glede na ugotovitve komisije na splošno koristi od podpornega okolja v večini držav članic, vendar pa se v nekaterih članicah še vedno sooča z resnimi izzivi, naj gre za namerne grožnje oblasti, neustrezno zaščito pred fizičnimi ali verbalnimi napadi ali za neustrezno raven zaščite temeljnih pravic, ki zagotavlja njihovo delo.

V poročilu je poudarjena tudi močna odpornost nacionalnih sistemov med pandemijo covida-19. Ta pandemija je obenem pokazala, kako pomembna je sposobnost ohranjanja sistema zavor in ravnovesij za spoštovanje pravne države, še navajajo v Bruslju.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button