Bruselj predlaga vzpostavitev protidronske zaščite za vso EU
Evropska komisija predlaga vzpostavitev sistema protidronske zaščite za vso EU, ki bi bil operativen do konca leta 2027, je danes povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Pred brezpilotniki namreč po njenih besedah ni varna nobena država članica, zaradi česar morajo vse vlagati v protidronsko zaščito.
“Imeti protidronsko zaščito za nikogar ni več izbira. Danes predlagamo nov sistem protidronske zaščite, ki bi bil popolnoma operativen do konca leta 2027,” je ob predstavitvi predloga časovnega načrta za ustrezno obrambno pripravljenost EU do leta 2030 povedala Kallas.
Pojasnila je, da bo sistem pred droni ščitil vse članice EU, saj so vse izpostavljene tovrstnim tveganjem. Zato morajo tudi vse vlagati v temu namenjene zmogljivosti, je poudarila.
Zato je po njenih besedah sistem protidronske zaščite eden od evropskih strateških projektov, ki jih predvideva danes predstavljeni predlog časovnega načrta za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU do leta 2030.
Konec septembra predstavljena izhodišča za načrt so sicer predvidevala vzpostavitev t. i. dronskega zidu oziroma protidronske zaščite zgolj na vzhodu EU, od koder so v minulih mesecih poročali o nizu incidentov z brezpilotniki.
Bo pa predvsem okrepitvi obrambe in varnosti vzhodnega dela Evrope namenjen drugi evropski strateški projekt, ki naj bi bil operativen do konca leta 2028. Druga dva strateška projekta, katerih časovnica ni tako natančno opredeljena, bosta namenjena krepitvi zmogljivosti na področjih protizračne obrambe in obrambe v vesolju.
Ti štirje projekti bodo namenjeni razvoju različnih obrambnih in drugih zmogljivosti, posamezne zmogljivosti na devetih prednostnih področjih pa bodo države članice razvijale tudi v okviru manjših skupin oziroma koalicij. Med prednostnimi področji so protiletalska in protiraketna zaščita, droni in protidronska zaščita, rakete in strelivo, artilerijski sistemi, kibernetska oprema in umetna inteligenca, kopensko bojevanje ter vojaška mobilnost.
Komisija predlaga, da bi koalicije za vsa področja, ki že nastajajo, vzpostavili do prvega četrtletja leta 2026, v prvi polovici prihodnjega leta pa zagnali tudi prve projekte na vseh področjih.
Predlog načrta bodo čez teden dni na vrhu v Bruslju obravnavali voditelji držav članic, ki so komisiji tudi naložili, naj pripravi načrt s konkretnimi cilji in mejniki za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU. Prve korake na tem področju je unija že storila, med drugim s pripravo načrta za ponovno oborožitev, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.
