Bruselj bo razgrnil zajeten sveženj za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030
Evropska komisija bo danes razgrnila zajeten zakonodajni sveženj ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, ki naj bi se imenoval Pripravljeni na 55. Sveženj naj bi bil pomemben korak do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in spodbuda preostalemu svetu k podnebnemu ukrepanju.
Sveženj bo sprožil pravi zakonodajni cunami in bo eden ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja Svetu EU. Predstavitvi bodo sledila zahtevna pogajanja med članicami in Evropskim parlamentom, nad katerimi bo na strani članic do konca leta bdelo slovensko predsedstvo, nadaljevala pa se bo zagotovo še naslednje leto.
V Bruslju v pričakovanju svežnja poudarjajo, da ne gre le za zniževanje izpustov toplogrednih plinov, temveč za korenito reformo gospodarstev in družbe, ter da se večina od okoli ducat predlogov nanaša na nadgradnjo že veljavne zakonodaje, le nekaj je novih.
Sveženj se opira na štiri vodilna načela: k zelenemu prehodu morajo prispevati vsi sektorji in vse članice, spodbujati mora rast, biti mora pravičen in spodbujati mora mednarodno sodelovanje, ki je ključno za dosego podnebnih ciljev, saj EU proizvede le osem odstotkov globalnih izpustov.
Vključeval naj bi okoli ducat predlogov, ki naj bi med drugim predvidevali reformo in razširitev evropskega sistema trgovanja z izpusti (ETS), krepitev ciljev za obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in avtomobilske izpuste, vzpostavitev socialnega sklada za podnebno ukrepanje ter nov davek na ogljično intenziven uvoz.
V evropski organizaciji za zaščito potrošnikov Beuc so v pričakovanju svežnja opozorili na izkušnjo z rumenimi jopiči v Franciji. Sektorja cestnega prometa ter segrevanja in ohlajanja stavb, ki sta bistven del svežnja, skupaj predstavljata 50 odstotkov toplogrednih izpustov ter 30 odstotkov družinskega proračuna, so ponazorili.
