Bo kolektivna pogodba samozaposlenim v kulturi prinesla višje zaslužke?

V Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani so se včeraj zbrali člani sindikata Zasuk in drugi, da bi predstavili napredek pri pogajanjih o kolektivni pogodbi za delavce v  kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Blažič je zbranim povedal, da so z namenom zagotavljanja pravičnejšega plačila že pomladi 2023 sindikati Zasuk, Glosa in SVIZ začeli predpogajanja z Ministrstvom za kulturo za kolektivno pogodbo za delavce, ki v kulturno-ustvarjalnem sektorju z javnimi zavodi in javnimi agencijami delajo kot zunanji izvajalci. Sprva je bila težava v tem, da je pravno-formalni status samozaposlenih v kulturni enak samostojnim podjetnikom, kar naj bi pomenilo, da ne morejo biti zastopani kolektivno, saj bi to pomenilo kartelno dogovarjanje. Kolektivna pogodba torej ne bi veljala za tiste delavce, ki imajo status samozaposlenega v kulturi, pa tudi za vse delavce, ki so samostojni podjetniki brez zaposlenih, ter druge neodvisne pogodbenike, ki jih kulturne organizacije zaposlujejo preko civilnopravnih pogodb, kot so denimo avtorske in podjemne pogodbe.

Zako o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) sicer že narekuje primerljivo plačilo samozaposlenih v kulturi z uslužbenci v javnem sektorju, a to ni podrobneje definirano, kar otežuje sistematično izvajanje. Zato je ministrstvo predlagalo nov člen ZUJIK, ki bo uvedel možnost sklepanja kolektivne pogodbe za samozaposlene v kulturi. Sindikat Zasuk pričakuje, da se bodo poleti pogajanja o kolektivni pogodbi nadaljevala in da bodo stekli postopki za sklenitev kolektivne pogodbe. Blažič je poudaril, da mora kolektivna pogodba vsebovati tudi člene, ki urejajo višino plačil vsem drugim zunanjim izvajalcem, ki imajo status samostojnega podjetnika, delajo prek podjemnih in avtorskih pogodb ter prek enoosebnih zasebnih zavodov in enoosebnih d. o. o.-jev.

Na srečanju je bil predstavljen model, kako za specifična dela, ki jih samozaposleni opravlja  za javni zavod, izračunati plačilo. Kolektivna pogodba predvideva, da se bo samozaposlenemu, ki opravlja določeno delo, izplačalo plačilo, ki sledi uvrstitvi v plačilni razred, v katerega je uvrščen zaposleni v javnem sektorju, ki opravlja enako delo. Javni zavod, ki bo samozaposlenemu ponudil delo, bo obračunaval čas dela v delovnih dneh, in ne več v delavnih urah, torej, če bo samozaposleni za delo potreboval devet ur, to pomeni plačilo za dva delovna dneva. Pri obračunu plačila bo poleg plačila, ki izhaja iz plačilnega razreda, to pomnoženo s količnikom, ki upošteva dodatke, ki jih sicer dobijo redno zaposleni: prevoz, malica, administrativni stroški, regres, bolniška odsotnost, izobraževanje …

Tisti samozaposleni, ki bodo prejeli plačilo enako 33. plačilnemu razredu, bodo to pomnožili dvakrat, pri minimalni plači pa 2,2-krat. Na mesečni ravni to pomeni, da bi samozaposleni zaslužil v primeru minimalne plače 1401 evrov in v primeru 33. plačilnega razred 1574 evrov. Preračuno v strošek delovnega dne, to pomeni, da pri minimalni plači 58 evrov pomnožimo z 2,2 in dobimo 128 evrov bruto, pri 33 plačilnem razredu pa 77,8 evrov pomnožimo z 2 in dobimo dnevni zaslužek 156 evrov bruto. Ob tem je potrebno opozoriti, da bo na začetku samozaposleni uvrščen v začetni plačilni razred za delo, ki ga opravlja siceršnji redno zaposleni. Kasneje pa bo, glede na reference in delovne izkušnje, mogoč premik za štiri plačilne razrede. Prisotni na srečanju so si lahko sami izračunali, koliko bodo po sprejetju kolektivne pogodbe zaslužili za dela, ki so jih opravljali doslej. Najprej so morali iz šifranta izbrati poklic in pripadajoči plačilni razred, ki se mu to delo pripiše, nato pa izračunati, koliko bodo plačani na dan. Nekateri so prišli celo do trikratnika zaslužka, ki so ga prejemali do sedaj. Prisotni so odprli še pomembno vprašanje, kako bo s preseganjem cenzusa potem, ko bo prišlo do povečanja plačil samozaposlenim, skladno s kolektivno pogodbo.

Vprašanje je tudi, če bodo v razpisih, na katere se prijavljajo javni zavodi, upoštevano višje plačilo za dela, ki ga bodo opravljali samozaposleni v kulturi. Pa tudi, kateri bodo mehanizmi za sankcioniranje naročnikov ob kršenju kolektivne pogodbe, razen pritiska sindikatov? In še eno ključno vprašanje: Kaj se bo zgodilo s pogajanji in kolektivno pogodbo, če na oblast pride desna koalicija strank z Janezom Janšo na čelu, ki je v preteklem mandatu izkazal izredno nenakolenjnost samozaposlenim v kulturi? Prisotni so ob tem vprašanju zgolj zardeli.

SIMON SMOLE

Preverite tudi
Close
Back to top button