Brezplačno pripravništvo in nizke plače
Pomanjkanje učiteljev v šolah; 27. tiskana izdaja, dne 18.11.2022
Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje je trenutno objavljenih 231 prostih delovnih mest s področja izobraževanja in športa, ki poleg učiteljev zajema še vodstvene delavce in druge strokovnjake v izobraževanju, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok ter športne trenerje. Glede na iskane poklicne profile in število razpisanih delovnih mest lahko sklepamo, da šolskih delavcev primanjkuje po celotnem izobraževalnem polju. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), je nedavno predstavil uradne podatke, po katerih primanjkuje več kot tisoč učiteljev, neuradno pa je manko še večji. Predsednik SVIZ Branimir Štrukelj pravi, da je največji primanjkljaj na področjih matematike, fizike, razrednega pouka, računalništva ter strokovnih predmetov.
Pri SVIZ razloge, da ljudje zapuščajo delovna mesta v vzgoji in izobraževanju in iščejo zaposlitve drugje, vidijo v nizkih plačah. Dokaz za pomanjkanje podplačanih poklicev so prosta delovna mesta pomočnice vzgojiteljice – teh namreč kritično primanjkuje, plača pa je nekaj odstotkov nad minimalno. Poleg pomanjkanja kadra je na dolgi roki ključna tudi starostna struktura zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Leta 2005 je bilo 12 odstotkov učiteljev mlajših od trideset let, deset let pozneje pa le še 4 odstotke. Podatkov za zadnja leta ni na voljo. Po podatkih OECD iz preteklega leta so slovenski učitelji v povprečju stari 46 let, kar pomeni, da bo morala država v manj kot desetletju nadomestiti dva od petih učiteljev. Pomanjkanje mlajših učiteljev je težava, ki jo mora država nasloviti, če želi zagotoviti dolgoročno obnavljanje učiteljskega kadra. Pomanjkanje učiteljev postaja trend tudi v evropskem prostoru. Združenje nemških učiteljev opozarja na resno pomanjkanje kadra. Trenutno v Nemčiji primanjkuje deset tisoč učiteljev, je za nemške medije izjavil predsednik združenja Heinz-Peter Meidinger. Največje pomanjkanje je v osnovnih šolah in šolah za otroke s posebnimi potrebami.
Na ministrstvu za šolstvo so na očitke sindikata odgovorili, da so bile potrebe po pedagoškem kadru v vzgoji in izobraževanju dolga leta zelo majhne, zdaj pa prihaja do preobrata. Učitelji v primerjavi z drugimi zaposlenimi redko menjajo delovno mesto, kaj šele poklic, zato je bil pretok na druga delovna mesta manjši.
Potreba po učiteljih je odvisna od nihanja števila šolarjev, tu pa po njihovem tiči razlog problema. Sredi devetdesetih let je bilo v osnovnih šolah več kot dvesto tisoč učencev, a so se nato generacije zmanjšale. Najmanj osnovnošolcev, manj kot 160 tisoč, je bilo v šolskem letu 2010/11, nato se je število znova začelo večati in trend še traja. Letos bo osnovne šole predvidoma obiskovalo 194.562 otrok in najstnikov.
Po dostopnih informacijah na ministrstvu uvajajo nekaj ukrepov, da bi povečali zanimanje mladih za pedagoške poklice. V proračunih za prihodnji dve leti je ministrstvo predlagalo povečanje števila štipendij in širitev sheme štipendiranja za pedagoške kadre, ki jih primanjkuje. Janševa vlada je v svojem mandatu objavila razpis za štipendiranje študentov pedagoških naravoslovnih in tehniških programov. Preden ti študentje pridejo v sistem izobraževanja, bo preteklo kar nekaj časa, aktualne težave pa ostajajo nerešene. Ena teh je premajhno število razpisanih pripravniških mest. Za pristop k strokovnemu izpitu morajo imeti študentje po trenutni zakonodaji najmanj 840 ur ali šest mesecev delovnih izkušenj. Te izkušnje kandidati za strokovni izpit največkrat nabirajo počasi, in sicer s kratkotrajnimi nadomeščanji, zato se k strokovnemu izpitu prijavijo tudi leto dni ali več po pridobljeni izobrazbi. Kandidat, ki se na razpis za prosto delovno mesto prijavi brez strokovnega izpita, je večinoma izbran samo v primeru, če se na isti razpis ni prijavil nihče s strokovnim izpitom. To je eden od razlogov za daljšo brezposelnost in prekarizacijo mladih učiteljev. Večinoma se pripravništva opravljajo brez plačila za delo, pripravnik dobi le povrnjene stroške za prevoz in za malico. Kljub temu je zanimanje za volontersko pripravništvo izjemno veliko, saj gre za edino pot do strokovnega izpita, brez katerega je zaposlitev v šolstvu skoraj nemogoča. Ministrstvo se je odzvalo tako, da je za šolsko leto 2022/2023 razpisalo nova pripravniška mesta s sklenjenim delovnim razmerjem, pri čemer gre seveda še zmeraj za manjše število pripravniških mest.
Vprašanje, ki se po povedanem odpira je, ali bo šlo javno izobraževanje po podobni poti, po kateri trenutno hodi javno zdravstvo? Za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem in za povečanje zanimanja za opravljanje pedagoškega dela bo potrebno poiskati pot, ki bo upoštevala spremembe v družbi in izobraževalnih sistemih po svetu v zadnjih tridesetih letih.
