Z Bogatičem v Izolo prihaja Svoboda

Milan Bogatič je vse od samostojnosti Republike Slovenije pa do upokojitve deloval na vodstvenih delovnih mestih v carinski službi kot revizor, vodja revizijske službe, pomočnik upravnika Carinarnice Koper, pomočnik generalnega direktorja Carinske uprave Republike Slovenije v Ljubljani ter od leta 2000 pa do upokojitve direktor Carinskega urada Koper. V svoji dolgoletni karieri v državni upravi si je nabral veliko prepotrebnih izkušenj na področju inšpekcijskega in revizijskega nadzora. Na mednarodnem področju je bil odgovorna oseba za sodelovanje in kot pooblaščenec tudi Vladni pogajalec pri sklepanju meddržavnih sporazumov. Deloval je tudi v ožji skupini za pripravo pogajalskih izhodišč Slovenije ob pogajanjih z Evropsko komisijo za vstop Republike Slovenije v Evropsko unijo.

Kakšen pa je v resnici Milan Bogatič? Po značaju je odločen, močan in predvsem zaupanja vreden. Neomajen pri svojih načelih ter ima močan čut za sočloveka. Izolanke in Izolani so ga bolje spoznali v iztekajočem mandatu, ko je bil predsednik Nadzornega odbora Občine Izola, kjer je vsa štiri leta javno opozarjal na vse nepravilnosti, neracionalno porabo proračunskih sredstev ter na netransparentno vodenje občine. Zaradi svojih moralnih načel in visoke stopnje integritete je s položaja predsednika Nadzornega odbora tudi odstopil. 

Kdo sploh je Milan Bogatič?

Sem človek, ki se vsakodnevno sprehodi po Izoli, ki se srečuje z ljudmi in z njimi poklepeta o vsakodnevnih težavah, ki jih vsi opažamo v našem okolju. Odkar sem se upokojil, imam priložnost, da sem veliko med občani. Ne bi našteval svojih dolgoletnih izkušenj, kot da govorimo o mojem  življenjepisu. Sem komunikativen, načelen, pošten, deloven, povezovalen in nepodkupljiv, kar je pomembna lastnost pri izbiri župana. Odprt za dialog z vsakim, pa čeprav je nasprotnega mišljenja.  Lahko bi rekel, da sem svetovljan, ker sem v svoji dolgi karieri zelo veliko potoval po svetu. Ko opravljaš aktivnosti, ki zahtevajo veliko angažiranja tudi v tujini, spoznaš, da je znova najlepše, ko se vrneš v Izolo. Kar nekaj let sem bil doma le ob vikendih, ali pa še to ne. V obdobju, ko so z Evropsko komisijo potekala pogajanja o vstopu Slovenije v EU, sem bil član ožje skupine za pripravo pogajalskih izhodišč za nekaj področij pravnega reda EU. Kar nekaj držav, s katerimi smo istočasno vstopili v EU, me je kasneje vabilo, da sem jim kot strokovnjak za določena področja pomagal pri evropskih projektih. Skratka, sem človek, ki ne rabi uvajalnega obdobja za opravljanje županskih nalog.  

V Izoli vas poznamo kot predsednika nadzornega odbora. Zakaj ste odstopili iz tega organa?

Pred štirimi leti smo se zbrali Izolani, ki smo si želeli drugačnega pristopa do reševanja izzivov, ki nas čakajo. Sestavili smo nestrankarsko Listo Izola Prihodnosti in s pomočjo občanov, ki so nas podprli,  kandidirali v občinski svet. Na listi sem bil enaindvajseti, ker sem bil mnenja, da moramo dati prednost mlajšim. Sam sem kandidiral za župana in ni mi veliko manjkalo, da bi prišel v drugi krog. Nisem imel namena biti član raznih odborov in komisij, sem pa obljubil pomoč pri pripravi stališč naše liste pred vsako sejo občinskega sveta, ko je bilo potrebno preučiti kar nekaj gradiva k posamezni točki dnevnega reda, se o vsebini opredeliti in zavzeti stališče, ki sta ga naša občinska svetnika zastopala. Glede na moje dolgoletne izkušnje v državni upravi na področju nadzora – bil sem namreč tudi revizor – so me prepričali in me predlagali v Nadzorni odbor Občine Izola. Na prvi seji sem bil izbran za predsednika in dejansko smo takoj začeli z delom. 

Prvi nadzor, ki smo se ga lotili, je bila razvpita zadeva R-Mercuri, kjer je občina Izola morala plačati 1,9 milijona evrov odškodnine. Ugotovili smo, zakaj je do tega prišlo, in lahko bi celo rekli, da sem s tem pokazal, kaj je bilo vse narobe pri vodenju postopkov na področju urejanja prostora ter transparentnosti poslovanja vseh, ki so v nekaj mandatih vodili to občino, da smo na koncu plačali tako visoko odškodnino, namesto da bi ta denar porabili za projekte v korist občanov. 

Opravili smo še celo vrsto drugih nadzorov, med katerimi je v javnosti najbolj odmevalo poročilo o ravnanju s stvarnim premoženjem občine Izola. Zajeli smo nadzor področja prodaje in nakupov nepremičnin za obdobje, ko je bil župan še g. Kolenc, in obdobje županovanja g. Danila Markočiča. Pri tem nadzoru smo dejansko imeli največ težav pri pridobivanju zahtevane dokumentacije od občinske uprave, čeprav zakon jasno navaja, da morajo Nadzornemu odboru dati na razpolago vse listine in vse podatke, ki so pomembni za ugotavljanje dejstev. Tu se je videl odnos odgovornih do Nadzornega odbora. Na konkretna vprašanja nismo dobili odgovorov. Želeli smo, temu bi lahko rekli »jasno in glasno«, v poročilu napisati, kdo je v teh postopkih prodaje nepremičnin odgovoren, da so se ti postopki vodili skrajno netransparentno, v nekih trenutkih celo prikrito zainteresiranim kupcem in celo v škodo proračuna občine Izola. 

Pri poročanju o delu nadzornega odbora na seji občinskega sveta so me aktualni »oblastniki« s svojo široko koalicijo dobesedno ignorirali in ovirali pri poročanju o ugotovitvah. Seveda je jasno, da jim nikakor ni šlo v račun, da se poročilo, ki na 84 straneh govori o netransparentnosti poslovanja pri prodajah nepremičnin, pojavi v javnosti in se objavijo naše ugotovitve. Večina občinskih svetnikov se ni niti potrudila, da bi poročilo prebrali, kaj šele da bi ga resno vzeli v obravnavo in se opredelili do priporočil, ki smo jih v nadzornem odboru dali občini za izboljšanje poslovanja. No, in danes isti svetniki ponovno kandidirajo za občinski svet ali za župana in verjetno še vedno razmišljajo, da lahko še naprej vodijo enako politiko, kot so jo v vseh teh letih. To je tisto, kar je sodu izbilo dno, da sem odstopil iz nadzornega odbora. Nisem se želel več s tem ukvarjati.

Vem, da se zavedate, da ima Izola veliko prostora za izboljšave. Kako konkretno se boste lotili projektov in kateri bodo prvi na vrsti?

Pred nami so še vedno isti izzivi, kot so bili pred leti. Nihče se ni lotil največjih projektov, ki so ključni za razvoj Izole. Nihče ni v preteklih mandatih zagrizel v pripravo vseh potrebnih korakov za pridobitev širokega konsenza med občani za revitalizacijo naših degradiranih območij (npr. območje Argoline, Delamarisa, IPA8 …). Pogrešam tudi proaktivnost občinske uprave pri pridobivanju finančnih sredstev iz Evropske unije, kar bi pospešilo razvoj občine.

Da bi vedeli, v kakšno smer naj se razvijamo, je treba najprej rešiti najbolj pereče probleme. Če se vprašam, v kakšni občini si želim živeti, in po moje se to sprašuje marsikateri občan, je odgovor jasen. Želim si vsakemu občanu omogočiti boljše pogoje za izobraževanje, ustvarjanje, gospodarsko rast, boljše pogoje zdravstvene oskrbe, občanom omogočiti bivanje v lastni nepremičnini, vsem omogočiti kvalitetne pogoje za preživljanje prostega časa, za šport in rekreacijo. Kakšna bo podoba naše občine v prihodnosti, je odvisno od današnjih odločitev. Smo pred odločitvijo, ali bomo ustvarili družbo, ki bo prepoznala svoje priložnosti in skozi premišljen razvoj ponujala svojim občanom kvalitetno bivanje, ali pa bomo postali žrtev posamičnih interesov in nadaljevali s stanjem, ki ne kaže razvojne usmeritve po stvarnih potrebah občanov. 

Želim si živeti v občini, kjer bodo vsi, ki bodo izvoljeni in ki odločajo o razvoju občine v prihodnosti, imeli visoko stopnjo integritete, in s tem povečati zaupanje občanov v pravno občino, demokracijo in občinske institucije. Potrebujemo modre in preudarne odločitve, ker se zavedamo, da so v času gospodarske krize v krizi tudi vrednote skupnosti, zato je občane težko povezati in poenotiti glede ključnih vprašanj. 

Najprej se je treba lotiti občinskega prostorskega načrta in istočasno pripraviti dolgoročno strategijo razvoja Občine Izola. Brez strategije razvoja, iz katere bo jasno videti, v katero smer naj bi šel razvoj Izole, je nemogoče planirati, pripraviti in v prostor umestiti urbanistične rešitve, ki bodo rezultirale v občinskem prostorskem načrtu. OPN mora biti sprejet s široko podporo občanov in ne, lahko bi celo rekli, z ignoriranjem javnosti in opozoril na nesprejemljive rešitve, ki so nas pripeljale do referenduma, na katerem je prejšnji predlog padel. 

Kako pa priti do denarja za projekte?

Rekel bi, da celo zelo enostavno. Vemo, kako nastaja proračun občine za vsako leto. To je, da bi vsak občan, ki ni vešč branja raznih včasih nerazumljivih odlokov, razumel listino, v katero v številkah zapišemo, kako in kje dobimo denar in za kaj ga bomo porabili. In to listino občinski svetniki potrdijo in s tem zapečatijo planirane prihodke in odhodke. 

V Izoli smo bili premalo proaktivni pri pridobivanju denarja iz velike košarice evropskih sredstev, ki so vsako leto na razpolago. Le vešči moramo biti pri tem, da pravočasno pripravimo projekte po naših potrebah, s katerimi nato konkuriramo za evropska sredstva. Pa to še ni vse. Obstajajo še možnosti pridobivanja denarja iz državnega proračuna, če bomo dovolj aktivni pri pripravi potrebnih projektov, s katerimi se bomo prijavili na razpise, ki jih država, oz. pristojna ministrstva razpišejo. To pride v poštev na primer, ko govorimo o potrebah reševanja stisk na področju šolstva, športa, gradnje neprofitnih stanovanj, reševanja oskrbe z vodo,  posodabljanja prometnic in, kar je v Izoli zelo pereče, prepotrebne gradnje novega doma upokojencev. Na starejšo generacijo znova in znova pozabljamo. 

Tu imam kot kandidat Gibanja Svoboda s podporo še dveh list (Izola Prihodnosti in liste Mef in Izolani) veliko prednost. V zadnjih slabih dveh mesecih sem se sestal s ključnimi ministri, ki so si vzeli čas in so prišli v Izolo, da se pogovorimo o možnostih, kako realizirati naš plan razvoja Izole in kako nam pri tem lahko pomagajo. Dobil sem konkretne odgovore, kako me bodo podprli, ko bom župan, in kako bomo reševali ključne projekte ,pri katerih imajo vlada in resorni ministri ključno vlogo. 

V Izoli se v zadnjih mesecih veliko govori o stanovanjski problematiki. Zakaj je po vašem mnenju prišlo do stanovanjske problematike v Izoli?

Izola je vse bolj priljubljena destinacija. In ne samo to, prav tako so mamljive prednosti življenja na Obali in to so glavni razlogi, da je trg nepremičnin v Izoli zanimiv za kupce. V Izoli se načrtujejo gradnje novih stanovanjskih sosesk. V zadnjem letu se veliko govori predvsem o zloglasni novogradnji – Rezidenci Momento v Livadah, katere gradnja se je zaradi epidemije covida-19 zavlekla. Gre za gradnjo na površini 1,7 hektara neto površin, kjer naj bi zgradili 13 stolpičev z več kot 170 stanovanji, med njimi tudi nadstandardna in luksuzna stanovanja po višji ceni.  V planu je tudi gradnja neprofitnih stanovanj (stolpič z 31 stanovanji v izolskih Livadah), pri katerih bodo pri najemu po neprofitnih cenah imele prednost mlade družine.  

Če pogledamo stanje na najemniškem trgu v Izoli, vidimo, da podobno kot v sosednjih občinah najemniki živijo v negotovih razmerah. Tisti, ki sploh imajo pogodbe, jih imajo sklenjene večinoma za obdobje 11 mesecev ali celo manj, z najemodajalci, ki v poletnem času te nepremičnine oddajajo v turistične namene. Najemnine stalno rastejo. Dejansko gre za posledice razvoja najemniškega trga, ki ga država ni regulirala. 

Razlogi za tako stanje v Izoli so dejansko podobni kot drugod po Sloveniji. Premalo je stanovanjske gradnje, ki zaostaja za rastjo prebivalstva.  Težava pa je tudi pomanjkanje dostopnih javnih stanovanj. Potrebe po neprofitnih stanovanjih se le še večajo.  

Ko bom župan, bo občina stanovanjsko politiko izvajala kot prioriteto. Zagotovili bomo več virov in če bo potrebno, se bomo tudi kadrovsko okrepili. Pripravili smo načrt, kako se bomo lotili reševanja stanovanjske problematike mladih in s tem tudi demografskega problema občine. Prizadeval si bom predvsem za izgradnjo in uporabo že obstoječih javnih stanovanj za mlade in tudi starejše. Tovrstna stanovanja bodo najprej najemali, kasneje pa jih bodo lahko po ugodni ceni tudi odkupili.

Ustanovili bomo stanovanjski sklad, ki bo prevzel upravljanje stanovanjskega fonda občine. Današnja rešitev, ko s tem upravlja Komunala Izola, se je izkazala za napačno in to je treba takoj spremeniti.  Prednost bodo imele mlade družine in seveda bomo reševali težave, ki jih ima določen delež starejših občanov.

Na ta način lahko rečemo, da bomo s tem začeli reševati težave, s katerimi se srečujemo v zadnjih letih, ko je večina stanovanj na trgu končala v rokah kupcev, ki si želijo imeti počitniško nepremičnino na morju. Večina teh stanovanj je izven sezone zaprtih in s tem ne prispevajo k razvoju turizma v Izoli.  

Kaj bo v primeru vaše izvolitve glavna sprememba, ki jo bodo občani Izole občutili na lastni koži, ali vsaj opazili?

Ko bom izvoljen za župana, bo najprej vidno, da bodo vrata župana za vsakega, ki bo to želel, vedno odprta. To sem  v tem času kampanje povedal na glas tudi pred TV kamerami. 

Prvi stik občanov z lokalno samoupravo je ravno preko občinske uprave. Zavedam se počasnega postopanja, zato bomo z zagotovitvijo čim večje digitalizacije poslovanja občinske uprave dosegli bolj pregledno in hitrejše delovanje uprave in tudi zagotovili hitrejšo in bolj prijetno izkušnjo občanom, ki imajo opravke z občinsko upravo.

Občinska uprava mora biti javni servis za občane. Učinkovitost ni le redno opravljanje predpisanih administrativnih opravil, ta se namreč kaže tudi v identifikaciji težav, ki se pojavljajo v občini Izola. Težave je treba reševati, prisluhniti pobudam občanov in jih poskusiti rešiti.

Učinkovit javni servis za občane po mojem razumevanju pomeni tudi, da župan in vodstvo občine z ljudmi komunicirajo, ko jim ti postavljajo razumljiva in razumna vprašanja, izhajajoča iz zaznanih problematik v občini, jim podajajo predloge rešitev, podprte s strokovnim znanjem ter veljavno zakonodajo.

Željko Urumović