Ali bomo izolske osnovnošolce učili podpirati korupcijo?
Če se nič ne spremeni, vse kaže, da ja.; 26. tiskana izdaja, dne 11.11.2022
Vsaj do sedaj je pri nas veljalo, da sta kraja in korupcija nedovoljeni početji, ki ju slovenska družba obsoja. Vendar kot kaže, v Izoli ni več tako. Ravnateljica Osnovne šole Livade, Maja Cetin, in ravnatelj osnovne šole Vojke Šmuc, Anton Baloh, menita drugače. S svojimi dejanji sta dobesedno stopila v bran korupciji in s tem kot vrhunska pedagoga poskrbela, da bodo njune vrednote prek učiteljev prevzeli tudi otroci. Stališča ravnateljev omenjenih izolskih osnovnih šol kažejo, da je korupcija nekaj normalnega in da je treba podpirati ljudi, ki jo izvajajo.
Za kaj dejansko gre?
Širša javnost Izole, kot tudi oba omenjena ravnatelja, je seznanjena s tem, da specializirano državno tožilstvo zoper izolskega župana vodi preiskavo zaradi nezakonite prodaje občinskega zemljišča ruskemu poslovnežu Borisu Kopilevichu, s katero je Markočič občino Izola oškodoval za vsaj dober milijon evrov. Če omenjena ravnatelja nista vedela za omenjeno prodajo, sta zagotovo vedela za hišne preiskave, ki jih je 30. 6. 2022 po nalogu specializiranega državnega tožilstva izvedla kriminalistična policija na Občini Izola, na domačem naslovu Markočiča ter domačih naslovih drugih vpletenih. Če so spregledali tudi to, niso mogli spregledati poziva Komisije za preprečevanje korupcije, usmerjenega proti Občini Izola, s katerim občino seznanja, da je pogodba o prodaji zemljišča ruskemu poslovnežu nična, občino Izola pa poziva k ukrepanju. Župan je dopis sicer skril pred občinskim svetom in s tem preprečil ukrepanje, kot je preprečil tudi to, da se zemljišče vrne občini.
In, če vodilni izolski pedagogi niti tega niso izvedeli, so zagotovo gledali Dnevnik na RTV SLO, v katerem je bil objavljen podatek, da je izolski župan po tem, ko mu je prodal zemljišče za 2,3 milijona evrov, ruskemu poslovnežu prodal tudi svoja lastna oljčna drevesa (vredna največ 20.000 evrov) za kar 253.000 evrov. Kot ravnatelja izobraževalnih ustanov, ki znata sešteti dve in dve, bi morala takoj ugotoviti, da je razlika v preplačilu za oljčna drevesa enaka 10-odstotni kupnini za občinsko zemljišče.
Možnosti sta torej dve: ali imamo intelektualno omejena ravnatelja, ki ne razumeta, da so zgoraj opisana dejanja definicija korupcije, ali pa razumeta, da ta dejanja pomenijo korupcijo, a kljub vsemu osebno podpirata koruptivna dejanja župana in ga z aktivno podporo na volitvah spodbujata, da s korupcijo nadaljuje. Ali pa je bila podpora korupciji pogoj za uvrstitev na županovo listo in sta to podporo nekako morala izkazati?
Nihče Markočiču ne oporeka pravice do vnovične kandidature za župana. Ima pravico verjeti, da bodo Izolani podprli korupcijo. Enostavno ima pravico verjeti v to. Nikakor pa te pravice nimajo ljudje, ki jim je zaupana skrb za osnovnošolce. Nepredstavljivo je, da vrhovne avtoritete na področju izolskega osnovnega šolstva javno podpirajo Markočičeva dejanja kot nekaj normalnega in dovoljenega. Takim ljudem ni nič sveto: niti izobrazba, niti pravilno usmerjanje otrok, ki jim jih je država zaupala v izobraževanje in vzgojo na podlagi pravice do izobrazbe, ki jo ima vsak otrok. Omenjena ravnatelja sta zlorabila svojo pedagoško funkcijo v izobraževalni ustanovi za propagiranje – in to ne samo propagiranje političnih strank, ampak celo družbeno nesprejemljivih stališč.
Kako zmagaš na županskih volitvah, ko je tvoj prejšnji mandat popolnoma zaznamovan s korupcijo?
Lahko se zamisliš nad seboj in se kandidaturi odpoveš ter ne kandidiraš. To bi bila zmaga tako zate, kot za celo občino. Lahko pa vplivaš na zavest volivcev. Pri čemer so na lokalni ravni najbolj koristne ravno osnovne šole in njihovi ravnatelji, saj je treba začeti že pri najmlajših. Glede na to, da v Izoli dva ravnatelja dveh osnovnih šol aktivno podpirata Markočiča, gre očitno za dolgoročen načrt, da se reprogramira zavest ljudi, tako da bodo korupcijo sprejeli kot nekaj normalnega, zato da se s korupcijo zaznamovanemu kandidatu takim nezakonitim dejanjem ne bo treba odpovedati.
Očitno je, da želi Markočič prek osnovnošolskih ravnateljev Izolane prepričati, da je nedovoljeno in koruptivno delovanje pravzaprav normalno in sprejemljivo. Kako le ne bi bilo, če ga podpirajo tisti, ki izobražujejo osnovnošolce.
Kaj si o tem mislijo Izolanke in Izolani, bomo videli v nedeljo, 20. novembra, ko se bodo do tega, če korupcijo podpirajo ali ji nasprotujejo, opredelili kar sami, z oddajo volilnega glasu.
