Direktor Moderne galerije ni sledil lepemu zgledu
25. tiskana izdaja, dne 4.10.2022
Vlada Janeza Janše je takoj po izgubljenih volitvah na predlog ministra za kulturo Vaska Simonitija nagradila direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) Dimitrija Rupla. Ta je vodenje agencije prevzel junija lani, najprej kot vršilec dolžnosti, jeseni pa je bil izbran za polni petletni mandat. Direktorja imenuje vlada na predlog sveta JAK po izvedenem javnem natečaju. Ob nastopu mandata je Rupel izjavil, da nekaj ve o knjigah, »nisem pa strokovnjak za te urade, ki se s knjigami ukvarjajo pri nas.« Predlagatelj ga je javno hvalil, da bo zaradi svojih bogatih mednarodnih izkušenj in povezav »zlahka vzpostavil dobro izhodišče za uspešno izvedbo častnega gostiteljstva Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023.«
Največ pripomb na Ruplovo imenovanje je imela stranka Levica, iz katere vrst prihaja aktualna ministrica za kulturo Asta Vrečko. Pomislili bi, da bo njena prva poteza zamenjava direktorja, ki se ne spozna na »urade, ki se ukvarjajo s knjigami.« Toda postopek zamenjave ni preprost. Najprej bi morala iz krivdnih razlogov zamenjati člane sveta JAK, ki jih je imenovala prejšnja vlada, šele nato bi lahko novi svetniki zamenjali Rupla, ob tem pa bi mu morali dokazati nezakonitosti pri delu. Tak postopek lahko traja več mesecev, celo več kot leto. Rupel je nedavno sam ponudil odstop in Vrečko ga je pričakovano sprejela. »Z današnjim dnem odstopam s tega položaja in izstopam iz nelepe igre, ki se je po volitvah začela na ministrstvu za kulturo,« je zapisal Rupel v odprtem pismu ministrici, v katerem je zavrnil vse očitke. Na njegov račun so poleg nestrokovnosti leteli tudi očitki glede zamud pri pripravi na Frankfurtski knjižni sejem. V pismu je zapisal, da »očitki o zamudah ne temeljijo na dejstvih: JAK se pripravlja na gostovanje v Frankfurtu na podlagi koledarja, ki so ga predlagali Nemci in pri nobeni točki ne zaostaja. Do tega trenutka smo bili uspešni; če se bo uresničeval začrtani program, je mogoče na uspešnost računati tudi v prihodnje.« V »poslovilnem« pismu je Rupel poudaril svojo odgovornost, vse odločitve je namreč sprejemal sam, glede Frankfurtskega sejma pa se je posvetoval z najbolj uglednimi strokovnjaki za leposlovje. Rupel je povabilo za prevode knjig v nemščino poslal le osmim založbam. Eden teh strokovnjakov mora biti njegov politični zaveznik Mitja Čander, ki ga je lani nastavil za direktorja JAK. Preko direktorja je imel neposreden vpliv na strokovne in poslovne odločitve v času, ko bo Slovenija častna gostja frankfurtskega sejma. Javna skrivnost je, da ima Mitja Čander v svetih in komisijah javnih zavodov, pa tudi na ministrstvu za kulturo »svoje ljudi«. Ena prvih potez ministrice je bila prav sprememba pravilnika o strokovnih komisijah in poziv novim članicam in članom. Novo vodstvo JAK po dolgem času ne bo vodil človek, ki je neposredno povezan s Čandrom, spremembe v izboru in sestavi strokovnih komisij pa so še dodatna skrb zanj.
V intervjuju za STA je ministrica za kulturo Asta Vrečko izrazila nezaupnico tudi vodstvu Moderne galerije. Večinski del zaposlenih je že pred časom svoje nezadovoljstvo z direktorjem izrazilo v odprtem pismu medijem. Predsednik sveta Moderne galerije Aleksander Bassin in direktor Aleš Vaupotič sta v izjavi za medije zavrnila očitke, ki se o delovanju galerije pojavljajo v javnosti. Bassinu se zdi nezaupanje ministrstva glede vodstva skrb vzbujajoče. Navedbe je označil za neresnične in neutemeljene, osebno pa se mu zdi neutemeljeno tudi vprašanje o strokovnosti vodstva. Spomnimo, na začetku oktobra so se strokovni sodelavci Moderne galerije v izjavi za javnost distancirali od razstave Momental-mente: žive slike kustosa Andreja Medveda. Razstavi so očitali, da predstavlja nesprejemljivo prakso posredovanja védenja, predstavljanja in interpretiranja umetnosti, za kar je Moderna galerija po svojem statutu pristojna.
Član sveta Moderne galerije Igor Španjol trdi, da je minister Simoniti dr. Vaupotiča na položaj imenoval kljub oceni takratnega sveta, da je pri kandidaturi izkazoval preozko zastavljeno vizijo brez programa. Dr. Vaupotič naj bi tudi obljubil, da bo zaposlil pomočnika za poslovanje, a je namesto tega zaposlil pomočnika za strokovne zadeve. S tem je sam priznal lastno nestrokovnost, meni Španjol, poleg tega pa Moderno galerijo prikrajšal za nujno delovno mesto pomočnika za pravne in finančne zadeve. Za razrešitev direktorja Moderne galerije morajo biti podani utemeljeni razlogi. V 4. alineji prvega odstavka 38. člena Zakona o zavodih so ti razlogi navedeni zelo splošno, saj se direktorja razreši v primeru, ko s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzroča večjo škodo ter hujše motnje pri delovanju zavoda, poleg tega pa s svojimi neustreznimi ravnanji deluje tudi v škodo zaposlenih.
Ministrstvo za kulturo je kot ustanovitelj dolžno poskrbeti, da javni zavodi na področju kulture delujejo strokovno in neoporečno. Vodstvo Moderne galerije odpira razstave, financirane z javnimi sredstvi, s katerimi se strokovni kolektiv ne strinja oziroma z njihovo vsebino pred odprtjem sploh ni bil seznanjen. Pri odnosu direktorja Aleša Vaupotiča z zaposlenimi se očitno v letu in pol ni spremenilo nič. Prav tako se direktor še vedno ni odzval na pozive Ministrstva za kulturo za plačilo honorarja umetnici Niki Autor, zato je zadeva že več mesecev na sodišču. Čas je da ministrica skladno z Zakonom o zavodih sproži postopke, pa četudi bodo trajali več mesecev. Druga možnost je, da se Vaupotič po zgled obrne h kolegu, bivšemu direktorju Dimitriju Ruplu. S stališča strokovnosti bi bilo še lepše, če bi jima sledilo še vodstvo RTV.





