Intervju: Gregor Bahor, mladi kmet
23. tiskana izdaja, 14.10.2022
»Subvencije naj se zmanjšajo hkrati s povečanjem odkupnih cen izdelkov, saj bi to na dolgi rok bolj koristilo kmetom.«
Gregor Bahor je 24 let star kmet, ki od rojstva živi na kmetiji pod Gorjanci, kjer namerava ostati in družinsko tradicijo kmetstva prenesti na potomce. Na kmetiji se ukvarjajo s pridelavo in predelavo mleka. Redijo krave molznice črno-bele pasme ter vzrejajo ovce, kokoši in prašiče. Površina kmetije obsega štiri hektarje poljskih površin in deset hektarjev travnikov. Z Gregorjem smo spregovorili o tem kako je biti mlad kmet, čemu vse se je moral odreči in seveda kaj so prednosti zapriseženega kmečkega življenja. Gregor Bahor meni, da smo ljudje premalo ozaveščeni o pomembnosti domačega kmetijstva in pridelave zdrave hrane.
Kako si prišel do odločitve, da boš ostal na domači kmetiji in se ukvarjal s kmetovanjem? Mlad si in človek pomisli, da večina mladih kmetije zapušča, ti pa si se odločil nadaljevati družinsko tradicijo.
Skozi otroštvo sem vseskozi spoznaval, da mi je kmetijstvo zelo blizu. Navsezadnje sem bil v kmečko življenje vključen že od rojstva in sem vedno živel na ta način. Kmetovanje mi je bilo položeno v zibelko. Sčasoma sem to delo vzljubil, predvsem vzreja živali in upravljanje kmečkih strojev sta mi bila v veselje. Zdaj je to moj način življenja in ne bi ga zamenjal za nič na svetu. Upam, da bom lahko to ljubezen prenesel na naslednji rod.
Kako je s prenosom kmečkega znanja na mlade? Kako si se ti naučil vseh opravil in dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti na kmetiji?
Znanje se na kmetiji prenaša s starejše na mlajšo generacijo. Vse potrebno sem se naučil od družine. Med odraščanjem sem bil vedno prisoten ob kmečkih opravilih. Tako sem se učil, kako mora biti delo dobro opravljeno. Najpomembnejšega pa me je zagotovo naučil dedek, ki je bil dober zidar, mehanik, domači živinozdravnik, predvsem pa odličen človek. Vsako delo na kmetiji mora biti opravljeno ob pravem času ter dobro, saj je od tega odvisen končni rezultat.
Katere so glavne težave kmeta danes? Te skrbijo nizke odkupne cene? Visoke cene repromateriala? Kaj drugega? Lahko preživiš zgolj od dela na kmetiji?
Odkupne cene so na kmetiji od nekdaj problem, saj si kmet skozi leto ali celo več let prizadeva ustvarjati kvalitetne produkte, medtem pa ga doletijo razne krize, kot so visoke cene repromateriala, bolezni v hlevu zadnje čase težave povzročajo posledice podnebnih sprememb, torej obdobja brez padavin in zmrzali. Kljub tem prizadevanjem ima na koncu kmet manjši dobiček kot trgovec, ki produkte samo preproda. Odkupno ceno bi moral določati kmet sam in ne trgovec. Odkupna cena mleka je bila še pred pol leta najnižja med državami Evropske unije, kar se mi zdi sramotno glede na to, da smo po kvaliteti mleka med vodilnimi. Želel bi si, da se potrošnike začne še bolj ozaveščati o hrani, pridelani na lokalnih kmetijah, saj je ta najbolj zdrava. Od dela na kmetiji trenutno ne morem živeti, zato sem zaposlen v tovarni zdravil.
Kakšne finančne spodbude so na voljo mladim kmetom s strani države in EU?
Vsako leto kmetje dobimo subvencije za obdelane površine, še zdaleč ne gre za zadostno višino sredstev, ampak vsaka pomoč prav pride. Drugače sem mnenja, da naj se subvencije zmanjšajo hkrati s povečanjem odkupnih cen izdelkov, kar bi na dolgi rok bolj koristilo kmetom. Država z razpisi pomaga kmetom pri nakupu novih strojev, delovnih objektov, namakalnih sistemov in tako dalje. Na teh razpisih je težko biti uspešen, sploh če imaš majhno kmetijo, saj imajo razpisi specifične zahteve, ki jih mora kmetija zadovoljiti oziroma ne sme presegati določenih razpisnih omejitev.
Koliko ima mlad kmet, ki je ob tem še zaposlen prostega časa? Najdeš čas za druženje z vrstniki? Kako druženje poteka med mladimi kmeti v tvojem kraju?
Tudi prosti čas se najde. Ponavadi si ga vzamem v večernih urah. Doma se podružim s partnerko ali prijatelji, kjer steče beseda o kmetijstvu, pa tudi o vsem drugem. Družimo se tudi ob opravljanju različnih del, kot je spravilo sena ali raznih poljščin.
Rekel si, da nameravaš ostati na kmetiji. Kaj pa so po tvojem mnenju plusi in minusi takšnega načina življenja?
Na kmetiji nameravam ostati in jo voditi, ko jo prevzamem od staršev. Minusi kmetovanja so pogosta utrujenost, pomanjkanje prostega časa in veliko neprespanih noči. Še vedno pa mislim, da ima kmetijstvo več plusov, saj gre za zdrav, umirjen način življenja, kjer se lahko med opravljanjem kmečkih del sprostiš, po opravljenem delu pa občuduješ svoj uspeh in ga deliš z drugimi. Ni vedno lahko, te pa vse težave in dogodki, ki ti prihajajo naproti, utrdijo in izgradijo v močno osebnost. Kmetovanje je poslanstvo in tradicija. Prav je, da se jo ohranja v največji meri, saj človek navsezadnje kmeta potrebuje vsaj trikrat na dan.
