Papirna industrija lani prvič z več kot milijardo evrov prihodkov, a pred velikimi izzivi
Papirna industrija je lani prvič presegla milijardo evrov prihodkov, kljub temu pa so bili rezultati papirnic pod pričakovanimi, so na panožnem srečanju v Postojni dejali v Združenju za papirno in predelovalno industrije pri GZS. Letos se zaradi energetske krize stanje poslabšuje, ukrepati mora država, izziv pa bo tudi zeleni prehod, pravijo.
Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so se morala podjetja v panogi lani soočiti z visoko rastjo cen celuloze, ki se je v drugi polovici leta podražila za 35 odstotkov. Skoraj hkrati so se začele zviševati tudi cene energentov, prevozov ter emisijskih kuponov.
“Tako zahtevnih razmer na trgu ne pomnimo. GZS si že od začetka prizadeva za hitre in usmerjene ukrepe, ki bodo v pomoč podjetjem. Industrijske panoge znotraj zbornice so v tem trenutku vse osredotočene na energetsko krizo. Take usklajenosti ni bilo že dolgo in prav je tako, saj smo skupaj bolj glasni in uslišani,” je na Dnevu slovenskega papirništva dejal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.
Dodal je, da je papirna industrija pred mnogimi izzivi. Stroški varovanja okolja, rabe energije in blažitve podnebnih sprememb bodo v prihodnje še naraščali, vendar so možnosti za sofinanciranje večjih investicijskih ciklov, ki vodijo v zeleni preboj, na voljo, je dejal Cantarutti in podjetja pozval, naj jih izkoristijo.
Tradicionalno srečanje, 25. po vrsti, letos poteka pod geslom Papir zdaj, ker je zdaj čas za uvajanje sprememb, za korake v novo smer, za prehod v zeleno in digitalno, za nova znanja in sodelavce, nove tehnologije in drugačne organizacije, je poudaril predsednik združenja Leopold Povše.
“Kljub temu, da je panoga v 2021 prvič presegla milijardo evrov prihodkov, so bili rezultati papirnic pod pričakovanimi. Segment embalaže je, zaradi povečanega povpraševanja iz predelovalnih dejavnosti ter porasta e-trgovine, sicer uspešno zaključil leto. Letošnje leto pa se zaradi poglabljanja energetske krize situacija v panogi poslabšuje, še zlasti v papirnicah, ki so energetsko intenzivne,” je dodal Povše in spomnil tudi na dolgoročne izzive, ki jih zastavlja evropski zeleni prehod.
Direktorica združenja Petra Prebil Bašin je poudarila, da gospodarske razmere že dolgo niso bile tako kaotične in izredne, in menila, da mora ukrepati država. “Dejstvo je, da je razrešitev krize v rokah odločevalcev, in ne gospodarstva. Če ne bo hitro prišlo do spremembe razmer, ocenjujemo, da to lahko ogrozi mnogokatero podjetje in dejavnost, kar bi še dodatno oslabilo samozadostnost EU,” je ocenila.
V papirni in papirnopredelovalni dejavnosti v Sloveniji deluje 120 podjetij, od tega šest papirnic in 144 papirno predelovalnih podjetij. Več kot polovica je mikro podjetij, sledijo mala, velika in nazadnje srednje velika podjetja. V panogi je skupno več kot 4000 zaposlenih. Leta 2021 je dodana vrednost znašala skoraj 200 milijonov evrov, so navedli v GZS.
