V zadnjih 20 letih država zaradi suše v kmetijstvu pomoč odobrila šestkrat
V zadnjih 20 letih, brez upoštevanja letošnjega, smo imeli v Sloveniji šest suš, ki so kmetijstvo prizadele v razsežnostih naravne nesreče. Največja škoda zaradi suše je bila v tem času leta 2003, ocenjena je bila na 121,5 milijona evrov. Suša je kmetijstvo prizadela tudi letos, na KGZS ocenjujejo, da bo škoda presegla mejo za naravno nesrečo.
Letos je stanje hujše kot leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov, je v ponedeljek ocenil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Prizadete so bolj ali manj vse kmetijske rastline. Najbolj so prizadete obalno-kraška in primorska regija, del Gorenjske, Bela krajina in celotno Podravje, ostala območja malenkost manj.
Na KGZS podrobnejših podatkov, ki so jih zbrali na terenu, ne razkrivajo, so pa za STA danes napovedali, da bodo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano danes poslali zahtevek za razglasitev naravne nesreče. Pričakujejo, da se bo ocenjevanje škode začelo čim prej.
Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav, pa navajajo na Agenciji RS za okolje (Arso).
Dodatno tveganje za kmetijstvo predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času, ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti.
Zaradi globalnega segrevanja ozračja je suša v kmetijstvu tudi v svetu ena od naravnih nesreč, ki je vse pogostejša in povzroča ogromno škodo, kar se odraža tudi v tem, da skoraj nikjer zavarovalnice ne zavarujejo kmetijske proizvodnje pred posledicami suše, v aprila letos objavljenem poročilu o naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo med leti 2003 in 2021, navaja kmetijsko ministrstvo.
Države, ki so praviloma zainteresirane za proizvodnjo hrane, sicer z določenimi oblikami državne pomoči pomagajo oškodovancem, vendar pa pridelovalci oz. kmetje v največji meri sami nosijo breme škode, ki jo povzroči suša, navaja omenjeno poročilo.
STA objavlja kronologijo suš od leta 2003 dalje.
2003 – To je bilo eno izmed najbolj sušnih let. Od začetka marca do konca avgusta je vodna bilanca dosegla rekordne negativne vrednosti v vseh glavnih kmetijskih regijah, primanjkljaju vode se je pridružilo tudi rekordno dolgo obdobje visokih dnevnih temperatur. Suša je povzročila škodo na vseh kmetijskih rastlinah in sadnem drevju. Občutno je bilo zmanjšano število pridelkov in kakovost zelenjave povsod, kjer ni bilo urejeno namakanje. Zaradi izpada pridelka travinja in slabšega pridelka silažne koruze je bila močno prizadeta živinoreja. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 121,5 milijona evrov, država pa je odobrila za nekaj manj kot 35 milijonov evrov pomoči.
2006 – Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 42,4 milijona evrov, država pa je odobrila za nekaj manj kot 12 milijonov evrov pomoči. Suša je prizadela skoraj 21.000 oškodovancev v 139 občinah na več kot 178.000 hektarjih, v vseh regijah razen Pomurja, ki pa so ga prizadela neurja s točo.
2007 – Suša je prizadela 6419 oškodovancev v 56 občinah na skoraj 28.000 hektarjih kmetijskih površin. Med kmetijskimi kulturami so bile najbolj prizadete koruza v zrnju in jabolka prve kakovosti. Ocena škode je zajemala štirimesečno obdobje od začetka maja do začetka septembra. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 16,5 milijona evrov, država pa je odobrila za 4,5 milijona evrov pomoči. To leto so kmetijstvo prizadela tudi neurja s točo.
2012 – Suša je v 122 občinah prizadela 17.279 oškodovancev na skupaj več kot 106.000 hektarjih kmetijskih površin. Najbolj so bila prizadeta jabolka, koruza v zrnju in za silažo, trajno travinje, hmelj in grozdje. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 56,5 milijona evrov, država pa je odobrila za 5,6 milijona evrov pomoči.
2013 – Suša je v 194 občinah prizadela 25.764 oškodovancev na skupaj več kot 185.000 hektarjih kmetijskih površin. Podobno kot leto prej so bili najbolj prizadeti koruza v zrnju, trajno travinje, koruzna silaža, jabolka, grozdje, krompir in hmelj. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 106,2 milijona evrov, država pa je odobrila za 5,3 milijona evrov pomoči.
2017 – Po hudi spomladanski pozebi je kmetijstvo prizadela še suša. Največ škode je bilo na poljščinah, zelenjadnicah na njivah, pri travinju in vinogradih, pa tudi na sadju. Najbolj je bilo prizadeto območje jugovzhodne Slovenije, prizadeta pa so bili tudi obalno območje, Štajerska in Prekmurje, pa tudi pretežni del ostale Slovenije. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 65,3 milijona evrov, država pa je odobrila za sedem milijonov evrov pomoči.
Vir: MKGP
