Ministrica Šinko: S pogajanji bo oblikovana Sloveniji bolj ustrezna uredba o rabi fitofarmacevtskih sredstev

S pogajanji se bo oblikoval predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bo za Slovenijo bolj ustrezen, je v izjavi za medije po zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju dejala kmetijska ministrica Irena Šinko. Po besedah ministrice bodo strateški načrti držav članic EU za skupno kmetijsko politiko potrjeni še letos.

Med osrednjimi točkami ponedeljkovega zasedanja evropskih ministrov in ministric, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, je bila predstavitev predloga nove uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Namen je zmanjšati tveganja in učinke uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolja in s tega vidika je pomembno, da Slovenija tak predlog podpira.

Ministrica je na zasedanju opozorila, da je predlog uredbe, ki vključuje prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih za Slovenijo nedopusten. Kot je izpostavila, imamo pri nas na teh območjih več kot 30 odstotkov vseh pridelovalnih površin trajnih nasadov ter več kot 40 odstotkov njivskih površin.

Na novinarska vprašanja, kaj bi se zgodilo v primeru sprejetja uredbe v trenutni obliki, je pojasnila, da gre za osnovni predlog, ki bo deležen nadaljnjih usklajevanj. In po prepričanju ministrice bo izpogajan predlog, ki bo za Slovenijo bolj ustrezen.

“Mislim, da bomo z našimi argumenti zmagali, ker imajo, kot je bilo včeraj slišati na zasedanju, druge države enake težave kot mi. Vsekakor pa se bomo morali prilagoditi v tem smislu, da bomo zmanjšali uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Upajmo pa, da bo to šlo v smeri, da ne bo s tem ogrožena naša kmetijska proizvodnja,” je dejala.

Države so na ponedeljkovem zasedanju predstavile tudi razmere na notranjih kmetijskih trgih z vidika ruskega napada na Ukrajino in suše. Predvsem Madžarska je izpostavila velike težave s sušo, čemur so se pridružile tudi druge države, je pojasnila Šinkova. Za Slovenijo je z vidika suše po besedah ministrice stanje zelo kritično v zahodnem in osrednjem delu države, medtem ko je na vzhodu nekoliko bolje.

Ministri in ministrice so se seznanili tudi z napredkom posameznih držav pri pripravi strateškega načrta za skupno kmetijsko politiko. Ministrica se je o tem na današnjem spoznavnem srečanju pogovarjala tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo in podeželje Januszom Wojciechowskem. Kot je dejala, je komisarju predstavila nekaj odprtih vprašanj, predvsem na temo okoljskih področij, kot je Natura 2000.

Po besedah ministrice naj bi se vse strateške načrte potrdilo še v letos. “Komisija naj bi sodelovala z državami in vse strateške načrte potrdila v letošnjem letu, tako da bi novo perspektivno obdobje oz. Skupno kmetijsko politiko lahko začeli s 1. januarjem 2023,” je dejala.

Ministrica se ni mogla izogniti tudi vprašanjem, povezanih z ukrepi glede energetske draginje. Kot je spomnila, je vlada že sprejela nekaj kratkoročnih ukrepov na področju sofinanciranja energentov, kjer so kmetom namenili 2,1 milijona evrov, ter pomoč pri sofinanciranju kmetijskega repromateriala.

V bodoče pa se bodo lahko osredotočili na dolgoročnejše ukrepe, ki bi sistemsko urejali nakup goriva za kmetijstvo. “Skušali bi zakon spremeniti v tej smeri, da kmetom ne bi bilo potrebno plačevati goriva s trošarino, ampak bi ga dobili z znižano trošarino in na ta način bi bili zneski za energente nižji,” je pojasnila ministrica.

Kar se tiče državnega odkupa pšenice preko javnega razpisa, je Šinkova dejala, da ni bistveno, da je cena najnižja. “Cena je tista, ki bo sprejemljiva glede na vse ostale pogoje, ki bodo v javnem naročilu izvedeni,” je dejala.

Šinkova je ob tem zavrnila očitke, da je vlada prepozna z ukrepanjem. “Vlada je to napovedala takoj, in če so kmetje prodajali pšenico zadrugam oz. prehrambeni industriji, ki je to pšenico skladiščila, sem prepričana, da je ta še vedno v slovenskih silosih,” je povedala. Tisti, ki bo dejansko imel interes, pa bo po prepričanju ministrice ta razpis pogledal in bo tudi na njem sodeloval.