Marko Treskavica, občinski svetnik in vodja navijaške skupine Ribari

Marko Treskavica je aktualni vodja navijaške skupine Ribari, pri čemer je treba poudariti, da  sama označba »navijaška skupina« pravzaprav označuje le majhen del tega, kar ta skupina je, njihova dejavnost namreč izrazito presega zgolj navijaško dejavnost. V zadnjem mandatu med letoma 2018 in 2022 je bil izvoljen v občinski svet na listi Izola Prihodnosti. Z njim smo se pogovarjali o aktualnem stanju v občini, delovanju Ribarjev, zadnjih dogodkih okrog hišnih preiskav in govoricah o njegovi morebitni kandidaturi na županskih volitvah.

Poznani ste kot vodja izolske navijaške skupine Ribari. Jo vodite od njenega začetka? 

Nisem vodja že od samega začetka, drži pa, da sem od začetka član navijaške skupine, in drži, da sem eden od ustanovnih članov skupine. Sama ideja ob snovanju Ribarjev je bila, da bi tisti, ki nismo več del aktivnega športnega dogajanja v mestu, prispevali svoj delež k športni atmosferi. Mi nismo usmerjeni k specifičnemu športu, ampak k vsem izolskim športnikom in jim z navijanjem nudimo podporo. Ribari smo društvo in kot društvo smo tudi organizirani, z vsemi organi, statutom in občnimi zbori, kot pač zakonodaja glede društev zahteva. O številu težko govorim, ker je treba ločiti aktivne člane društva, to je tiste, ki redno plačujejo članarino, od tistih, ki so še brez lastnih dohodkov in ki si plačila članarine enostavno ne morejo privoščiti. Mirno lahko trdim, da smo v občini daleč največje združenje in posledično pomemben del življenja.

Ribari, čeprav je to v osnovi navijaška skupina, so mnogo več kot navijači, imate tudi nekakšno socialno funkcijo. Pogosto organizirate dobrodelne in športne prireditve, mesto ste popestrili z murali … Je to prehod od besed (navijanja) k dejanjem (pozitivno udejstvovanje v dobrobit skupnosti)? 

Ko postaneš del navijaške skupine, dejansko postaneš del velike družine. Družine, ki ne dela razlik in sprejema vse, brez razlik in kakršnekoli diskriminacije, pa vendar z jasnimi pravili. Nekaterim je ta skupina tudi varno zatočišče. Žal se v javnosti prevečkrat prezre našo socialno vlogo in druge, kot so na primer redne dobrodelne akcije, saj se nas zaradi navijaških dejavnosti, na katerih lahko pride do neprimernega vedenja posameznikov, rado stigmatizira. Ribari so skozi svojo celotno zgodovino, torej nekaj več kot 30-letno zgodovino, imeli tako pozitivne kot tudi negativne vidike, kar je pač normalno za tako veliko skupino, ki združuje najrazličnejše člane.  Ena od pozitivnih plati, ki bi jo rad izpostavil in je v naši skupini prisotna, ki jo negujemo in uspešno prenašamo naprej, je občutek pripadnosti oziroma še bolje, ljubezen do mesta in ljudi, ki v njem prebivajo. Prav to ljubezen do mesta in ljudi smo prenesli ven iz navijaških tribun in tako na različne načine pomagali skupnosti in posameznikom, ki so pomoč potrebovali. Ne bi pa se rad spuščal v podrobnosti. Nenazadnje so to velikokrat osebne in tragične zgodbe in ne zdi se mi prav, da bi izkoriščal stisko posameznika za osebno promocijo. Torej, če odgovorim konkretno na vaše vprašanje – popolnega prehoda nikoli ne bo, ker je navijanje nekakšen spiritus agens našega delovanja, ampak prav tako je tudi delovanje v dobrobit skupnosti. Oboje nas definira in je med seboj neločljivo povezano. 

Na kratko se dotakniva dogajanja v izolskem nogometnem klubu. Po spektakularni predstavitvi, na kateri je Damir Skomina napovedal prevzem vodstva, in po velikopoteznih načrtih, ki jih je najavil, je po manj kot letu odstopil z mesta predsednika kluba. Kakšen je vaš pogled na trenutno dogajanje?

Pravzaprav težko razumem, kako je lahko oseba s takim renomejem pripeljala klub v tako stanje. Popolnoma smo mu zaupali, imel je podporo javnosti, imel je podporo navijačev, obljubil je, da bo izolski klub postal ponos Izolanov, naredil pa je kaj? Odpustil vse domače trenerje, razpustil člansko ekipo, napram prejšnji sezoni drastično poslabšal rezultate ekip, klub pustil v razsulu. In to v manj kot letu dni. Mislim, da ni razumel, kam je prišel, to je v klub v tretji ligi, kjer se način delovanja razlikuje od delovanja največjih klubov. V takem klubu so pomembni ljudje in delo z njimi. Pomembno je, da se ohrani domača kadrovska sredina, ne pa da se ljudi, ki so dihali s klubom, takoj odpusti. Mislim, da ko prevzameš vodstvo takega kluba, prevzameš tudi odgovornost za njegovo delovanje. In ko popolnoma prevzameš odgovornost, vztrajaš navkljub težavam, na katere naletiš. Ne pa da dobesedno zbežiš ob prvih neuspehih. In še to javiš prek sporočila. 

V mandatu 2018-2022 ste tudi član občinskega sveta, kandidirali ste na listi Izola prihodnosti. Zakaj ste se odločili za vstop v občinsko politiko? Domnevate, da boste s tem lažje dosegli cilje, kot bi jih kot vodja Ribarjev?

V lokalno politiko sem se vključil že leta 2008, kandidiral sem na listi Izola Zbudi se. Že po dveh letih delovanja je občinski svet pod vodstvom Tomislava Klokočovnika razpadel in sem bil ponovno, tokrat s preferenčnimi glasovi, izvoljen za nov mandat v občinskem svetu. Po tem v občinskem svetu nisem deloval vse do leta 2018, ko je do mene pristopil Milan Bogatič. Po pogovoru z njim sem se prepričal, da je človek na mestu, da razume dogajanje, razmišlja stvarno in po mojem osebnem prepričanju lahko, s pomočjo ostalih seveda, pripelje Izolo is kolesja stagnacije, neprestanih afer in postopne degradacije. Na žalost je zaradi spleta okoliščin, ki so se dogajale v letu volitev, lista Izola prihodnosti, na kateri sem kandidiral, dosegla zgolj dva mandata v občinskem svetu. Osebno sem se odločil za delovanje v politiki, ker so me za to nagovorili in ker sem prepričan, da lahko zastopam interese občanov. Moj edini interes v politiki je dobrobit občine in skupnosti. Takšen je tudi moj interes izven političnega polja, politika je samo ena pot, po kateri lahko, ali vsaj poskušam, to doseči.  

Kako ste zadovoljni z delovanjem občinskega sveta in z županom? Je izpolnil pričakovanja?

Osebno sem izredno razočaran nad delovanjem občinskega sveta, deluje kot županov glasovalni stroj. Kar je na dnevnem redu, se kot po avtomatiki sprejme. Deluje po principu: župan predlaga, koalicija sprejme. Razprav o predlogih ni. Če so že, so zato, ker jih opozicija izsili. Težko bi to imenoval demokratično vodenje … Glede na povedano seveda nisem zadovoljen z delovanjem župana, že od začetka mandata se dobesedno sprehaja iz afere v afero, ni niti sledu o demokratičnem vodenju niti sledu o delovanju v dobrobit skupnosti. Seveda ni izpolnil pričakovanj. No, z vidika določenih posameznikov jih je verjetno več kot izpolnil. 

Včeraj zjutraj (intervju je potekal dan po preiskavah) so pri županu in na občini potekale hišne preiskave, domnevno v povezavi s prodajo oljčnika oziroma zazidalnega zemljišča podjetju BM 21 d.o.o. So vas hišne preiskave presenetile? Ali so bolj nekakšna logična posledica delovanja sedanjega župana?

Niti približno me niso presenetile, vesel sem, da je do njih tudi prišlo. Tako bo končno jasno, ali je početje župana kaznivo in ali je zvesta podpora koalicije županovim dejavnostim sporna. Že od samega začetka te zgodbe, zaradi katerih so potekale hišne preiskave, smo opozarjali na sum nepravilnosti pri prodaji zemljišča omenjenemu podjetju. Tudi nadzorni odbor občine pod vodstvom Milana Bogatiča je odkril, zelo milo rečeno, sporne prakse in to ne samo z omenjenim poslom. Sicer smo poslu z zemljiščem glasno oporekali. Jasno smo dali vedeti, da se s poslom dela ogromna usluga kupcu, ki občini ne bo prinesla nič, razen še večje luknje v proračunu. Zanimivo je, da ves čas poudarjajo finančni primanjkljaj, potem pa občinska zemljišča razprodajajo krepko pod ceno. 

Zasledili smo informacije, da razmišljate o kandidaturi za župana na prihodnjih volitvah. Če je to res, na kateri listi boste kandidirali? Kakšne bi bile, v primeru vaše izvolitve, razlike med vašim vodenjem občine in trenutnim?

Zadnje čase sem tudi sam zaznal te informacije, tudi nekateri občani me k temu nagovarjajo, ampak po pravici, nisem še resno razmišljal o temu. Seveda možnost kandidature dopuščam, nenazadnje so me pobude, da naj se vključim v župansko tekmo, vendarle spodbudile k poigravanju s to idejo. Če bom na koncu tudi dejansko kandidiral, se bom odločil septembra. Odločitev bo namreč odvisna tudi od tega, kakšen nabor kandidatov bo Izola imela. Osebno sem prepričan, da si na tako pomembne funkcije »poklican«. V kolikor jih zasedeš, ker si želiš biti, v tem primeru, župan, nekaj enostavno ni v redu. Na taki funkciji je teža odgovornosti ogromna, vsaj morala bi biti. Konec koncev si župan vseh občanov in delovati moraš za vse občane. Krmariti moraš med različnimi interesi in sprejemati odločitve, ki gredo v najsplošnejšo korist, odgovoren si za finančni del poslovanja. Nenazadnje si odgovoren za delovanje celotne občine in njenih zavodov. Takšno funkcijo lahko zasede samo nekdo, ki čuti odgovornost do someščanov, nekdo, ki ima občino rad, ki ima rad svoje mesto in njegove prebivalce, ki ljudi postavlja na prvo mesto, ne pa poslov z nepremičninami in zemljišči. Sploh pa, če jih prodajajo krepko pod ceno.  Nekdo, ki dela, sprejema določene odločitve, ker je tako prav, ne zato, ker njemu ali pa ozki skupini ljudi to koristi. Gotovo pa te funkcije ne sme zasesti nekdo, ki uživa v pojavljanju pred kamerami in mikrofoni, nekdo, ki uživa v pozornosti. Takšen človek bo imel namreč tendenco po početju ljudem všečnih stvari, ne pa tistih, ki so nujne in potrebne, če le s tem ne bo pridobival dodatnih simpatij. Kar pa ni smisel vodenja. Župan mora biti pogumen, da se lahko upre interesom kapitala in se zavzame za ljudi. 

Jan Bednarik