Tonin nas brani pred Rusi
»Vrata za modernizacijo Slovenske vojske so odprta,« je obrambni minister Matej Tonin lani aprila veselo komentiral odločitev ustavnih sodnikov, ki so s tesno večino petih glasov za in štirimi proti odločili, da je državni zbor s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. To je pomenilo, da lahko na obrambnem ministrstvu začnejo z 780 milijonov težko investicijo. Državljanom je bila s to odločitvijo ustavnega sodišča odvzeta pravica do odločanja o razvoju Slovenske vojske. Gre za krovni dokument vojaške politike, ki zahteva kritično pozornost javnosti, ki je po tej odločitvi izvzet vsakršni presoji.
»Naša politična zaveza je, da bomo do leta 2024 za obrambne izdatke namenili 1,5 odstotka bruto družbenega proizvoda. Bomo pa morali zaradi dogajanj nekoliko korigirati nadaljnje načrte, kjer smo želeli dva odstotka BDP doseči do leta 2035, kar bo treba premakniti pod leto 2030,« je nedavno Tonin napovedal pospeševano zapravljanje za vojsko zaradi vojne v Ukrajini. Prvi cilj resolucije o vojski je znana zaveza Natu, da naj se vojaški izdatki povečajo na vsaj dva odstotka BDP, torej na dvakrat več od povprečja zadnjih let. Že v letih 2021–2023 naj bi tako za glavno opremo in infrastrukturo SV plačali 491 milijonov evrov.
Drugi cilj resolucije je usposobitev SV za intervencije v tujini. Resolucija obsega neverjeten nakupovalni seznam, ki zgolj v prihodnjih petih letih predvideva 50 oklepnikov 8×8, sto lahkih oklepnih vozil 4×4, transportno letalo, dva helikopterja za specialne sile in dodatne nakupe transportnih vozil, raket, minometov in lahkega orožja, po letu 2026 pa dodatne oklepnike, menjavo letal Pilatus, dodatno transportno letalo, še dva helikopterja, premični sistem zračne obrambe in samohodne havbice. Vojaški nakupi naj bi bili v letih 2021–2023 dejansko za 146 milijonov večji od predvidenih v zakonu. Opozicija opozarja, da je vlada doslej za nakup 53 vozil boxer predvidela 412 milijonov evrov, kar je praktično še enkrat več od povpraševanja izpred petih let, ko bi za 56 oklepnikov odšteli 207 milijonov evrov.
Na Ministrstvu za obrambo tovrstne navedbe zavračajo in ponavljajo, da pogajanja z Occarjem še potekajo. Minister Tonin je februarja v državnem zboru nakazal, da naj bi bila končna cena oklepnih vozil boxer »že zdaj za četrtino nižja od zneska, o katerem govori Levica.« Čeprav je Tonin zatrdil, da pri nakupu nemških oklepnikov ne bo ne posrednikov ne provizij, ima težavo drugje. Gre za vozila, ki so očitno vsako leto dražja. Dodatna težava so več kot enoletne zamude pri dobavi, do katerih je prišlo v Litvi in drugih državah, ki so se prav tako odločile za nakup teh vozil. Od tam so poročali tudi o težavah z integracijo vozila in določenih oborožitvah. V resoluciji o Slovenski vojski je zaskrbljujoča novost, in sicer vojaške operacije v okviru 5. člena, torej v okviru Natove konfrontacije z Rusijo. Medtem ko je trenutno v Latviji le en vod slovenske vojske, se v prihodnje predvideva angažiranje večjih enot, bataljonske skupine in izvidniškega bataljona. Prav za to bataljonsko skupino naj bi v kratkem kupili oklepnike boxer. Torej je nov argument za drago opremljanje slovenske vojske bojevanje v tujini. Ali resolucija zares izhaja iz realne ogroženosti Slovenije ali bolj sledi koristim vojaški industriji največjih članic?
Pričakuje se, da bo povečana vojaška poraba držav spodbudila rast trga oklepnih vozil v prihodnjih letih. Države po vsem svetu vse več vlagajo v vojsko zaradi obstoječih in potencialnih konfliktov. Ob ekonomski krizi postaja varnostna agenda v zadnjem času odločujoči dejavnik povezovanja Evropske unije in višjih izdatkov za vojsko. Države, ki se jim obeta velik proračunski primanjkljaj in visok javni dolg, napovedujejo povečanje zapravljanja za vojsko, vključno s Slovenijo. Če so vojaški nakupi med zdravstveno krizo delovali nesmotrno, je zdaj ambiciozne cilje ministrstva na videz lažje utemeljiti, saj naj bi vojna v Ukrajini povečala občutek ogroženosti. A tako kot pri sprejemu resolucije tudi povečevanje vojaških izdatkov za ekspedicije v tujini ni utemeljeno v stališčih ljudi.
V raziskavi Mediane je pred slabim mesecem dni dobra tretjina, 36 odstotkov, anketirancev menila, da so načrtovani izdatki za obrambo do leta 2024 ustrezni. A hkrati je delež tistih, ki si želijo nižje izdatke, približno dvakrat višji od deleža tistih, ki menijo, da bi ti morali biti večji. Kljub vojni v Ukrajini.
