Predsednik države Borut Pahor je napovedal, da bo podelil zlati red za zasluge trem verskim vodjem. Odlikovanja bodo prejeli kardinal Franc Rode, škof Geza Filo in mufti Nedžad Grabus. Ali to sovpada s 7. členom ustave, ki veli, da so država in verske skupnosti ločene?
Na uradu predsednika republike so nam odgovorili, da je ”podeljevanje odlikovanj ena od ustavnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije. Odlikovanja lahko podeljuje z ukazom, predlog za podelitev pa lahko podajo državni organi, organi lokalne samouprave, organizacije in državljani Republike Slovenije. Predsednik lahko predlog poda tudi sam. Skladno z zakonom predsednik republike lahko podeljuje odlikovanja po lastni presoji in odločitvi brez predhodnega predloga. Predsedniku republike lahko pri odločanju z mnenji svetuje Komisija za odlikovanja. Komisija za odlikovanja je posvetovalno telo predsednika republike.’‘
Glede na to, da so odlikovanja Republike Slovenije »najvišja priznanja države za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije,« smo urad povprašali tudi za kakšne oziroma katere dosežke bodo verski vodje priznanja prejeli? Zlati red naj bi namreč prejeli posamezniki, ki so se izkazali na civilnem, diplomatsko-mednarodnem ter vojaškem oziroma varnostnem področju.
Ker so utemeljitve odlikovanj javnosti praviloma posredovane na dan vročitve, smo uspeli izvedeti le, da naj bi kardinal Rimokatoliške cerkve Franc Rode tega prejel za »življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter spodbujanje kulture medverskega dialoga.« Škof Gezo Fila in mufti Nedžad Grabus pa za »uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje cerkve.«
Pogled v preteklost nam da vedeti, da gre, vsaj pri kardinalu Rodetu, za precej pavšalno oceno. Za hrvaški časnik Večernji list je leta 2010 denimo izjavil, da »ta gonja okoli pedofilije v duhovniških vrstah presega meje dobrega okusa,« četudi je za Delo štiri leta kasneje povedal »Edino resnica nas bo osvobodila.« O žrtvah pedofilije, katerih število se vsako leto povečuje, ni rekel ničesar.
Prav tako bi od njega lahko pričakovali, da bi kot pravi katolik spodbujal sprejemanje beguncev, k čemur poziva tudi trenutni papež. Namesto tega je pred petimi leti v pogovoru na Škrabčevi domačiji predlagal, da je zdajšnji tok beguncev »morda celo organiziran z nekim namenom« in ne posledica vojn in opustošenja, ki so jo zahodne države povzročile na Bližnjem vzhodu. O Argentini, v katero je sam kot begunec odšel po drugi svetovni vojni, pa je dejal celo: »Dežela je lepa, folk je pa zanič.« Takšne izjave težko razumemo kot spodbujanje kulture dialoga. Še manj pa, da gre za »uspehe in dosežke, ki naj bodo navdih in zgled vsem,« kot so obrazložitev nagrade razložili v uradu predsednika republike.
Najverjetneje je Pahorjeva podelitev, ki se bo odvila v torek, še ena od populističnih gest, ki naj bi vodila k strpnosti. Če je temu res tako, se sprašujemo, kje so predstavniki Judovske skupnosti, baptistov in Pravoslavne cerkve, ki so v registru verskih skupnosti zapisane pred Islamsko skupnostjo. A vključevanje in v prvi vrsti solidarnost nista gesti, s katerima bi se lahko predsednik pogosto pohvalil. Spomnimo se samo ene v vrsti neprimernih fotografij na njegovem Instagram profilu, ki so Pahorja prikazale med guganjem na otroških igralih. V času, ko so bila zaradi protikoronskih ukrepov igrišča zaprta celo za otroke.
