
Ob dnevu otrok opozorila o vrzeli med pravicami in prakso
Na področju otrokovih pravic obstaja precejšnja vrzel med načeli in njihovim uresničevanjem, otroci po svetu še vedno trpijo zaradi vojn, revščine in drugih kršitev njihovih pravic, ob današnjem svetovnem dnevu otrok opozarja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Velik razkorak med predpisi in prakso ugotavlja tudi varuhinja človekovih pravic.
Svetovni dan otrok se obeležuje 20. novembra, ker je Generalna skupščina Združenih narodov na ta dan leta 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, prvi celovit in mednarodnopravno zavezujoč dokument, ki izrecno določa človekove pravice otrok. Trideset let prej je skupščina sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah, v kateri je v desetih načelih določila osnovne pravice in svoboščine za zaščito otrok. Omenjena konvencija je pomembno prispevala k uveljavljanju otrokovih pravic in izboljšanju položaja otrok, a med načeli in njihovim uresničevanjem ostaja precejšnja vrzel, opozarjajo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). “Otroci po vsem svetu še vedno trpijo zaradi vojn, revščine, nasilja, izključevanja in drugih oblik kršenja njihovih pravic,” so navedli v poslanici. Kot so poudarili, se otrokove pravice začnejo pri odraslih. Ti morajo otrokom znati prisluhniti, jih podpreti in jim dati občutek, da so pomembni. “Otrokove pravice niso samoumevne in tudi njihovo uresničevanje ne sme biti prepuščeno naključju. Odrasli smo odgovorni za svet, v katerem odraščajo otroci (…). Otroci ne potrebujejo le naših obljub, ampak predvsem naša dejanja. Vsak dan, ne le ob svetovnem dnevu otrok,” je izpostavila predsednica ZPMS Darja Groznik. Velik razkorak med pravicami, ki jih zagotavljajo predpisi, in prakso ugotavlja tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Varuh je lani obravnaval 236 pobud, povezanih s kršitvami otrokovih pravic, poleg tega je zagovornika v okviru instituta Varuha dobilo 91 otrok, so sporočili z njenega urada. “Poznavanje pravic mora spremljati njihovo učinkovito uresničevanje,” je poudarila in pristojne institucije pozvala k prednostnemu obravnavanju postopkov, ki zadevajo otroke, ter dostopni podpori v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu. O otrokovih pravicah je treba po navedbah ZPMS govoriti tudi skozi prizmo starševstva. “Otroci si zaslužijo odrasle, ki si jih želijo, jih sprejemajo in so pripravljeni prevzeti odgovornost za njihovo odraščanje,” so zapisali. V okviru ZPMS že 36 let deluje TOM telefon, edini splošni telefon za otroke in mladostnike, ki 20. novembra praznuje rojstni dan. Nudi brezplačno, anonimno in zaupno svetovanje otrokom in mladostnikom, ki se lahko nanj obrnejo s katerokoli stisko, dilemo in vprašanjem. Letošnji poudarek Unicefa Slovenije ob današnjem dnevu pa je spodbujanje premišljene uporabe telefonov, v ospredje postavljajo druženje v živo, so zapisali v sporočilu za javnost. Spontano druženje je pomemben del odraščanja, saj krepi socialne veščine, duševno zdravje, prijateljstva in občutek pripadnosti. Zato pa otroci in mladi potrebujejo brezplačne, varne in dostopne prostore, kjer se lahko srečujejo brez obvezne udeležbe v organiziranih dejavnostih ali brez potrošnje, so prepričani. “Cilj ni popolna prepoved digitalnih naprav ali zavračanje tehnologije, temveč njena premišljena uporaba in ustvarjanje več prostora za odnose. Za to pa smo odgovorni vsi: otroci, starši, šole, organizacije, občine in drugi deležniki,” so spomnili pri Unicefu Slovenije. Po opredelitvi ZN so otroci osebe, mlajše od 18 let. Teh je bilo po podatkih statističnega urada (Surs) v začetku letošnjega leta v Sloveniji 373.857 oziroma 18 odstotkov celotnega prebivalstva. Med njimi je bilo 52 odstotkov dečkov in 48 odstotkov deklic. Največji delež otrok med vsemi prebivalci je imela občina Gorenja vas – Poljane, in sicer 24-odstotnega. Več kot petino so jih našteli v še 19 občinah. Najmanjši delež otrok (osem oziroma deset odstotkov) so zabeležili v občinah Osilnica in Kostel.





