V Narodnem muzeju na ogled deset novih dragocenosti slovenske dokumentarne dediščine

Na razstavi bo mogoče vonjati poustvarjene vonje nekaterih knjig, med njimi vonj slavne Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689. Obiskovalci bodo tudi lahko listali po digitalnih različicah na razstavi predstavljenih knjig. Razstava je sicer postavljena tako, da bo omogočala podrobno odkrivanje vsake od desetih enot posebej. Tokratna razstava se začenja s Kopitarjevo zbirko slovanskih rokopisov, kamor sodi tudi najstarejši dokument zbirke, Supraseljski kodeks iz 11. stoletja, ki zaradi svoje občutljivosti tokrat ni na ogled. Kopitarjevo zbirko slovanskih rokopisov in kodeksov sicer hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Razstava se končuje s časovno najmlajšim dokumentom, to je prvi igrani celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931. Njegovo digitalno restavrirano različico si bo mogoče ogledati v prav za razstavo urejeni priložnostni mini kinodvorani. Vse do konca razstave bo na ogled originalna Tartinijeva violina, ki je v Ljubljano prispela iz piranskega Pomorskega muzeja. Nanjo bo na nocojšnjem odprtju razstave zaigral violinist, poznavalec baročne glasbe in Tartinija Črtomir Šiškovič. Na razstavi se bo mogoče poglobiti tako v Piranski mestni status iz leta 1307, ki ponuja edinstveno ogledalo srednjeveške družbe, kot tudi v Herbersteinio (16. do 19. stoletje) in vsebuje različno rokopisno in tiskano gradivo, vezano na rodbino Herberstein. Med njimi so tudi faksimile zelo barvitih Moskovskih zapiskov. V njih je Žiga Herberstein predstavil zgodovino ter družbeno, gospodarsko, vojaško, versko, politično, geografsko in etnografsko podobo Velike moskovske kneževine. Na ogled bo tudi Metliška cehovska knjiga (1587-1741), kjer so določena besedila zapisana v slovenskem jeziku in tako ponuja edinstven vpogled v jezikovno zgodovino tega območja. Predstavlja tudi zelo bogat dokument o sami družbi, strukturi, pravilih, socialnem življenju čevljarskega ceha v Metliki S slovenskim jezikom je povezana tudi Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem ali Črnjanski rokopis (1633-1707), kje so imena in priimki članov bratovščine zapisani v takratni slovenščini, bohoričici. Razstava bo na ogled ponudila tudi tiske kranjskega plemiča in polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693), ki je najpomembnejši avtor 17. stoletja na slovenskih tleh. Najpopolnejšo zbirko devetih Valvasorjevih tiskov hrani prav Narodni muzej Slovenije. Na ogled bodo še Florjančičev zemljevid Kranjske iz leta 1744 ter znanstvena dela v Piranu rojenega skladatelja Giuseppeja Tartinija (1692 – 1770). Do današnjega dne se je ohranilo 124 enot, iz katerih je mogoče med drugim razbrati, da je Tartini raziskoval glasbo tudi skozi matematiko- Ta sklop dopolnjuje tudi Tartinijev doprsni kip, delo Gorazda Lemajiča, višjega konservatorja-restavratorja v Narodnem muzeju Slovenije, ki je hkrati tehnični vodja postavitve razstave. Še ena enota na razstavi je Togo album. Gre za fotografski arhiv, ki sta ga med bivanjem v takratni nemški koloniji Togoland v zahodni Afriki med letoma 1911 in 1914 ustvarila Anton Codelli in Leo Poljanec. Najpomembnejše so fotografije s snemanja filma Bela boginja iz Wangore, ki ga je financiral prav Coddeli, režiral pa Hans Schomburgk. Stransko vlogo v filmu iz leta 1914 je tudi dobil Poljanec. Po dosedanjih raziskavah gre za prvi igrani film, posnet v Afriki, ki pa danes velja za izgubljenega. Razstava Spomin Slovenije II bo na ogled od 7. januarja 2027.