Republikansko spreminjanje meja volilnih okrožij ni preprečilo demokratskega vala na vmesnih volitvah v ZDA

Demokrati so imeli pred volitvami v 435-članskem predstavniškem domu ameriškega kongresa le 214 sedežev, od januarja prihodnje leto pa jih bodo imeli najmanj 239, pri čemer bodo najverjetneje osvojili tudi večji del od 49 sedežev, ki do srede zvečer še niso bili dodeljeni. Za navadno večino, ki so jo pred volitvami imeli republikanci, jih je potrebnih 218. Republikanci so na Trumpovo pobudo v osmih zveznih državah spremenili meje več deset kongresnih volilnih okrožij, da bi si zagotovili večje število volivcev, vendar so njihovi kandidati na torkovih volitvah izgubljali tudi v novih okrožjih. Njihovi načrti so se izjalovili v Teksasu, Alabami, na Floridi in več drugih zveznih državah. V Missouriju so jih ustavila sodišča, v Kaliforniji pa so demokrati odgovorili na načrte republikancev z lastnim zarisovanjem novih meja okrožij in osvojili pet dodatnih kongresnih sedežev. Volilna okrožja so se sicer doslej prerisovala na vsakih deset let po popisu prebivalstva. Trump je nato ugotovil, da pogostejše prerisovanje meja okrožij tudi izven tega obdobja ni prepovedano z zakonom, in je dal pobudo, naj republikanci to storijo v Teksasu in več drugih državah. V Teksasu so republikanci od petih demokratskih sedežev, ki so jih želeli osvojiti z novimi mejami volilnih okrožij, pridobili le enega, ob tem pa so jim demokrati odvzeli dva sedeža. Določen neuspeh so doživeli celo na Floridi, eni od zveznih držav, ki so trenutno najbolj zveste republikanski stranki. Volivci na Floridi so izvolili republikanska kandidata za zvezni senat in guvernerja, vendar pa so demokrati republikancem odvzeli tri kongresne sedeže. V Severni Karolini pa so republikanci doživeli podobno katastrofo kot v Kaliforniji in izgubili pet sedežev.