Madžarska objavila dosjeje o ovaduhih iz komunističnega obdobja

Med letoma 1949 in 1989 se je komunistična tajna policija na Madžarskem za zatiranje nasprotnikov režima zanašala na več deset tisoč ovaduhov. Da bi znova vzpostavili zaupanje, se je nova madžarska vlada odločila, da bodo dosjeje informantov, ki so bili desetletja skriti pred očmi širše javnosti, sedaj razkrili. Od danes je v arhivih nekdanje službe državne varnosti prek spleta mogoče poiskati približno 60.000 imen, saj bo objavljen del razpoložljivih podatkov, je ob objavi za javni radio Kossuth povedal Gergo Bendeguz Cseh, generalni direktor Zgodovinskega arhiva državnih varnostnih služb v Budimpešti. Na spletni strani nyitottaktak.hu bodo na voljo tri vrste dokumentov, vključno z evidencami o novačenju in podatki iz nekdanjih zapisov na magnetnih trakovih, je pojasnil Cseh. Dodal je, da je zbirka podatkov dostopna brez registracije, iskanje pa je mogoče izvajati na podlagi imen in drugih osebnih identifikacijskih podatkov. Nekateri osebni podatki, vključno s podrobnostmi o spolni usmerjenosti posameznikov, bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v dokumentih prekriti. Cseh je ob tem poudaril, da zgolj prisotnost imena v evidencah še ne dokazuje, da je ta oseba sodelovala s službami državne varnosti. Podatki kažejo le na to, da je posameznik na nek način prišel v stik s tajno službo, je dodal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI. Za razkritje dejanske narave odnosa in dejavnosti služb državne varnosti so morda potrebne nadaljnje raziskave ter dostop do spisov o novačenju, je opozoril. Februarja naj bi sicer sledil še drugi sklop dokumentov, ki bo prinesel podrobnejše informacije o približno 9000 ovaduhih, še poroča AFP. Po ocenah arhiva je tajna policija v štirih desetletjih komunistične vladavine angažirala skupno 150.000 ovaduhov, vendar so se zapisi ohranili le za približno tretjino izmed njih. Domneva se, da je bilo veliko dokumentov uničenih med protisovjetsko vstajo leta 1956 ali pa skritih v mesecih mirnega prehoda v demokracijo. Od demokratičnega prehoda leta 1990 so si na Madžarskem večkrat prizadevali za popolno odprtje arhivov iz komunističnega obdobja, vendar so ti poskusi vselej zastali. Kritiki so za to krivili zadržanost preteklih vlad, ki niso želele tvegati, da bi razkrile vpletenost javnih osebnosti iz različnih političnih taborov. Tako imenovani dosjeji agentov, ki so shranjeni v kletnih prostorih Zgodovinskega arhiva državnih varnostnih služb, so tako kljub številnim pozivom ostali večinoma nedostopni. Premier Peter Magyar, ki je na aprilskih volitvah premagal dolgoletnega nacionalističnega premierja Viktorja Orbana z obljubo o “zamenjavi režima”, je septembra dosegel sprejetje zakona, ki prvič omogoča javno objavo teh dosjejev. Orban je pred glasovanjem sicer ponovno zavrnil trditve, da je bil ovaduh. Na Facebooku je objavil dokumente, ki kažejo na neuspešen poskus njegovega novačenja med služenjem vojaškega roka v 80. letih prejšnjega stoletja. Prav tako je zatrdil, da sta bila on in njegova žena pod nadzorom komunistične stranke. Po mnenju raziskovalcev bo Madžarska z novo spletno zbirko podatkov, ki omogoča iskanje, postala država z najbolj transparentnim arhivom državnih varnostnih služb v nekdanjem vzhodnem bloku, piše britanski časnik The Guardian.