Izolani bodo odločili, če bo Izola ostala dom ali postala plen

Na prvi pogled se Izola ne zdi kot kraj, ki bi političnim plenilcem omogočal, da se v njem močno okoristijo. Gre za precej zadolženo občino, ki nima omembe vrednega premoženja za prodajo, kot so delnice, atraktivna občinska zemljišča ali velika javna podjetja z ogromnimi zaslužki. Kljub temu jo je politik, ki slovi po tem, da je v 16 letih županovanja Kopru razprodal občinsko srebrnino in nekoč majhnemu gradbenemu podjetju samo iz občinske blagajne zagotovil več deset milijonov evrov prihodka, izbral za naslednjo tarčo.

Izola morda res nima veliko premoženja, a lahko nekomu s takšnimi izkušnjami, če se uspe zavihteti na županski položaj, omogoči zajeten izplen. Ne direktno iz občinske blagajne, toda vsekakor na račun javnega interesa.

Pot na oblast v Izoli ni enostavna. Tamkajšnji volilci tradicionalno volijo levosredinske stranke, Boris Popovič pa je vse prej kot levosredinski politik. Večina bo dejala, da kot tak v Izoli nima možnosti za zmago.

Toda enako so mislili pred 25 leti v Kopru, kjer sta SD (takrat ZLSD) in LDS tako prepričljivo zmagovali na volitvah, da je Koper veljal za njuno neosvojljivo trdnjavo. Omenjeni stranki Popoviča nista vzeli resno in ta se je leta 2002 zavihtel na oblast, nato pa v samo nekaj letih tako lokalno SD kot LDS uničil do te mere, da je SD imel v občinskem svetu samo še enega svetnika, LDS pa je popolnoma izginil iz občinske politike. Nato je lahko tako zelo nemoteno vladal, da je nekaznovano razprodal atraktivna občinska zemljišča. Večinoma jih je v sumljivih okoliščinah prodajal Grafistu, ki je pod Popovičem za občino opravljal večino donosnih gradbenih del – toliko, da je ta v javnosti obveljal za hišnega gradbinca koprske občine. Šel je celo tako daleč, da je v škodo koprske občine (občinski nadzorni odbor jo je ocenil na 20 milijonov evrov) Grafistu omogočil pridobitev velikega dela Solisa, neposredno sebi oziroma svoji družini pa prevzem donosnih lokalov na koprskem mestnem kopališču. In to je samo vrh ledene gore.

Danes je Izola v podobnem položaju kot Koper pred 25 leti, le da je na oblasti Svoboda namesto nekdanje LDS, SD pa je v Izoli tradicionalno močan. To je scenarij, ki je Popoviču pisan na kožo, kar je dokazal leta 2002 v Kopru. To je praktično edina smiselna razlaga, zakaj se je pred kratkim vsaj na papirju preselil v Izolo in tam kandidira za župana. Očitno bi rad ponovil koprski scenarij, poslužuje se tudi podobnih prijemov kot nekoč v Kopru. Ob tem ima dodatnega aduta v obliki »srbskega dobrotnika iz Dubaja«, ki na veliko obljublja velikopotezne naložbe v izolski šport – seveda le, če Izolani izvolijo Popoviča za župana. Iz nekega razloga je temu dobrotniku zelo pomembno, da ravno v Izoli pride na oblast prav Boris Popovič … Očitno je samo tako možno z vložkom približno 100.000 evrov iz Izole nekako potegniti več milijonov evrov koristi.

Toda med Koprom izpred 25 let in današnjo Izolo je ena pomembna razlika. Popoviča ljudje dobro poznajo. Zato so se izolske politične stranke in civilna družba odločile medsebojne razlike postaviti ob stran in podpreti skupnega kandidata Daniela Radešića, ki v osnovi ni politik, temveč nekdo, ki poudarja, da je kandidiral zato, ker Izola zanj ni plen, ampak dom.

Da Popovič ni od muh, se je izkazalo pred kratkim, ko je bivši župan Kopra kljub svojim več deset aferam, ovadbam, hišnim preiskavam in še ne zastaranim sodnim procesom vsaj za kratek čas uspel doseči, da se kot o potencialno koruptivnem ni govorilo o njem samem, ampak o njegovem glavnem protikandidatu, ki je pred tem jasno nakazal, da se bo uprl strategiji izčrpavanja Izole.

Popovič se pri desnosredinskih strankah predstavlja kot človek, ki je sposoben razbiti prevlado levosredinskih strank v slovenski Istri. V luči tega mu gre na roko tudi kandidatura Danila Markočiča, saj se ta ni pridružil podpori Danielu Radešiću kot skupnemu kandidatu Svobode, SD, Levice in Liste Izolani. Markočič bi lahko v prvem krogu Radešiču speljal ravno toliko sredinskih in levosredinskih volilcev, da bi Popoviču omogočil še eno priložnost v drugem krogu volitev.

Popovič se sicer za naskok na Izolo pripravlja že krepko več kot leto dni, saj je že lansko leto napovedal, da se bo preselil v Izolo in tam kandidiral za župana. Še pred tem se je v izolski občinski upravi zaposlilo nekaj njegovih kadrov – ne nazadnje je bila tudi aktualna direktorica izolske občinske uprave Melita Osvaldič pomemben del njegove ekipe, ko je bil še župan Kopra. V Izoli ga že čaka tudi Grafist, ki ima v lasti izolsko marino in druge projekte, združljive z ambicijo, da ponovijo zanje dobitno kombinacijo iz Kopra.

A pred Popovičem je v Izoli še ena, morda celo največja ovira. Izolani so pokazali, da niso naivni in ne želijo usode lastnega kraja izpustiti iz svojih rok. To so pokazali tudi pred petimi leti, ko so kot prvi v Sloveniji v organizaciji civilne iniciative najprej zbrali podpise za referendum o občinskem prostorskem načrtu in ga nato na njem tudi zavrnili. Občane, ki tako zelo skrbijo za zaščito javnega interesa, je težko prelisičiti. Zato se morda še bolj kot skupnega nastopa izolskih strank in list Popovič boji Izolanov, ki se bodo odpravili na volitve, ker ne bodo dopustili, da njihov dom postane plen.

Kaj vse je v Izoli lahko plen?

Občina Izola, za razliko od Kopra pred 25 leti, nima atraktivnih zemljišč za prodajo oziroma jih ima zanemarljivo malo. Toda v Izoli je veliko atraktivnih zemljišč na degradiranih območjih, ki so večinoma v zasebni lasti (Ruda, izolski trikotnik, Delamaris, Argo, ladjedelnica, nekdanji kamnolom  oziroma TPC …). Zaenkrat samo Argo in ladjedelnica nista v zasebni lasti. Vsem je skupno, da so bila kot zemljišča na degradiranih območjih kupljena po nizki ceni. Investitorji bi na teh zemljiščih v normalnih okoliščinah lahko pričakovali 20-odstotni donos. Toda če bi jim občinska oblast pomagala – recimo s spremembo prostorskih aktov –, bi lahko s tem pridobili dodatne desetine milijonov evrov izkupička. Za ilustracijo: Zgolj Proparma, ki je že vložila pobudo za spremembo prostorskega akta na območju nekdanjega kamnoloma, ki ga je kupila za dobra dva milijona evrov, bi s spremembo aktov na njem namesto približno 400.000 evrov zaslužila nekaj več kot 10.000.000 evrov.

Tudi zato je pomembno, kdo bo odločal v imenu občine, kot tudi to, ali bodo Izolani za župana izbrali nekoga, ki bo plenjenje omogočil, ali nekoga, ki bo plenjenje preprečil.

K.V.