GZS: Ustavno sodišče ni presojalo ustreznosti višine tarif omrežnine

Na GZS spoštujejo odločbo ustavnega sodišča, ki je v začetku meseca zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti akta o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev. A sodišče ni vsebinsko presojalo konkretne višine tarifnih postavk, zato odločbe ni mogoče razumeti kot potrditev, da so veljavne tarife ekonomsko optimalne, so opozorili.

Ustavno sodišče je v začetku meseca presodilo, da izpodbijane določbe metodologije, ki med drugim urejajo dogovorjeno in presežno obračunsko moč ter faktor utežitve presežne moči od leta 2028 dalje, niso v neskladju z ustavo. Pri tem je poudarilo pomen neodvisnosti in strokovne avtonomije Agencije za energijo, ki izhaja iz nacionalnega in evropskega pravnega okvira. “Ni pa vsebinsko presojalo konkretne višine tarifnih postavk, saj je zahtevo za njihovo presojo zavrglo zaradi nepristojnosti za presojo akta, ki določa konkretne cene. Odločitev tako ne odpravlja vprašanj, na katera gospodarstvo opozarja že od uvedbe novega sistema omrežnin,” so v današnjem odzivu zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so spomnili, so že ob uvedbi sistema obračunavanja omrežnine opozarjali na nesorazmerne učinke, predvsem za energetsko intenzivna podjetja, na nezadostno proučitev posledic za konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter na vprašanje povezave med dejanskimi stroški uporabe omrežja in obremenitvami posameznih skupin uporabnikov. Kot je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, “mora prenova omrežnin podpirati učinkovito rabo omrežja in energetski prehod, vendar na način, ki ohranja razvojno sposobnost, investicijsko varnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva”. Podjetja ne nasprotujejo plačilu stroškov, ki jih povzročajo z uporabo elektroenergetskega omrežja, po navedbah GZS pa pričakujejo pregleden, preverljiv in predvidljiv sistem obračunavanja, ki temelji na objektivnih podatkih in ustreznih strokovnih podlagah. GZS pričakuje, da bo Agencija za energijo tudi v prihodnje celovito spremljala in vrednotila učinke novega sistema obračunavanja omrežnine, zlasti na energetsko intenzivna podjetja, ter zagotovila ustrezno preglednost strokovnih podlag in podatkov, na katerih temeljijo tarifne postavke. Ustavna dopustnost posameznih elementov metodologije namreč še ne pomeni, da obstoječi sistem ne potrebuje nadaljnjih izboljšav in prilagoditev. Na pobudo interesne skupine delodajalcev je akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in akt o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterje ustavnemu sodišču v presojo poslal državni svet. Med drugim so opozarjali, da se s spremembo sistema obračunavanja omrežnine zaradi zvišanja stroškov za električno energijo občutno posega v poslovanje podjetij, še posebej energetsko intenzivnih. S tem omrežnina kot javna dajatev po njihovem prepričanju posega v pravico do zasebne lastnine in do svobodne gospodarske pobude, prav tako pa postavlja določene subjekte na trgu v izredno nekonkurenčen položaj. V Agenciji za energijo so v odzivu na odločitev ustavnega sodišča izpostavili, da je slednje v celoti pritrdilo njihovim argumentom. Direktorica agencije Duška Godina je ob tem poudarila “izjemno jasna in nedvoumna stališča sodišča glede neutemeljenosti očitkov pobudnikov ustavne presoje”. “Ustavno sodišče se je namreč po vsebini opredelilo tudi do področja presežne moči in potrdilo argumente agencije, da ta nima kaznovalne narave, kar smo sistematično zagovarjali celoten čas sprejemanja reforme,” je poudarila.