Muzej Pierra Cardina v Benetke prinaša oblikovalčev futuristični slog
V beneški palači Bragadin bodo 13. septembra odprli muzej, posvečen Pierru Cardinu. V Italiji rojeni modni oblikovalec, ki leta 2020 umrl v 98. letu starosti, je bil eden ključnih akterjev na področju mode v 60. letih minulega stoletja. Znan je bil predvsem po futurističnem oblikovanju in poslovnih inovacijah.
Cardin je beneško palačo Bragadin, ki jo je kupil leta 1981, uporabljal kot zatočišče in kraj, kjer je črpal navdih, je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP povedal njegov nečak Rodrigo Basilicati-Cardin, izvršni direktor modne hiše, katere ustvarjalni atelje ostaja v Parizu. Kot je povedal, je pomislil, da je bila palača njegov dom in da je idealna za ta namen. “Na voljo je skoraj 1000 kvadratnih metrov prostorov z izjemno visokimi stropovi. Kaj bi si lahko želeli boljšega za razstavo vsaj stotih kreacij?” je povedal. Cardin je bil idejni vodja preobrazbe visoke mode v prejšnjem stoletju, s katero se je ta približala ljudem in se oddaljila od nedostopnosti visoke pariške družbe. Prva konfekcijska kolekcija, ki jo je predstavil leta 1959, ga je sicer začasno stala članstva v francoski zvezi oblikovalcev visoke mode, njegovo potezo pa so kmalu začeli posnemati tudi njegovi tekmeci. Svoje ime je priključil ogromni zbirki modnih, kozmetičnih in drugih izdelkov ter začrtal smernice globalne integrirane modne industrije. Prav zaradi tega licenčnega imperija, ki mu je v poznih letih prinesel kar zajetno premoženje, se ga je prijel vzdevek Modni Napoleon. V muzeju želijo po pisanju AFP spomniti na inovativni oblikovalski čut modnega oblikovalca, ki je v Parizu delal pri Elsi Schiaparelli in Christianu Diorju, preden je leta 1950 predstavil svojo lastno linijo. V razkošnih sobanah bo mogoče videti približno 130 kreacij iz obdobja med letoma 1951 in 2018, od smaragdno zelene pletene tunike s pasom in dramatičnimi izrezi ob straneh iz leta 1971 do črne večerne obleke iz žameta iz leta 1991, ki jo na bokih krasi ogromna vrtnica iz tafta. Kot je povedal Basilicati-Cardin, je bilo njegovemu stricu telo drugotnega pomena v primerjavi s tem, kar je nosilo – oblačilom. Svoje obleke je dojemal kot skulpture in bil v svojem bistvu minimalist. “Vedno je govoril: ‘Želim, da mojo obleko prepoznajo z razdalje desetih metrov. Nekaj idej, največ dve, po možnosti različni – ena, povezana z obliko in druga z barvo, to je bilo vse. Čim manj konceptov,” je še povedal Basilicati-Cardin.
