Rekordno topla evropska morja posledica podnebnih sprememb

Ne le, da so temperature zraka to poletje v mnogih evropskih državah dosegle rekordne vrednosti, pač pa so izjemno topla tudi morja, ki obdajajo celino. Te temperature, ki so ponekod več kot šest stopinj Celzija nad običajnimi, so v veliki meri posledica podnebnih sprememb, ugotavlja organizacija World Weather Attribution (WWA).

WWA je v danes objavljenem poročilu zapisala, da so temperature morja vzdolž skoraj vseh evropskih obal v nekaterih primerih precej nad povprečjem obdobja od leta 1990 do leta 2020. Še posebej to velja za zahodno Sredozemlje, pa tudi Biskajski zaliv in Iberski polotok na Atlantski obali, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Skupina mednarodnih znanstvenikov je v okviru raziskave primerjala temperature morske gladine v juliju s podnebnimi modeli. Ugotovila je, da so podnebne spremembe – predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv, kot so nafta, plin in premog – zvišale povprečne temperature za približno dve stopinji Celzija v Sredozemskem morju, 1,4 stopinje v Biskajskem zalivu in na zahodni obali Iberskega polotoka ter za približno 1,3 stopinje na območju okoli Irske in zahodne obale Velike Britanije.

Vročinski valovi so letos prizadeli 90 odstotkov obal okoli Biskajskega zaliva in Iberskega polotoka ter 80 odstotkov v zahodnem Sredozemlju. Brez globalnega segrevanja, ki ga je povzročil človek in je trenutno približno 1,4 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, bi te številke v vsaki regiji znašale približno 40 odstotkov, kažejo izračuni. Vročina bi prizadela tudi bistveno manj območij v vzhodnem Sredozemlju in obalnih regijah okoli Irske.

Avtorji raziskave opozarjajo, da bi lahko segrevanje oceanov škodilo morskim ekosistemom in prehranjevalnim verigam ter v nekaterih primerih zdesetkalo populacije morskih sesalcev in morskih ptic. Ribiči v jugozahodni Angliji poročajo, da se je od lani znatno povečala prisotnost navadne hobotnice – vrste, ki jo običajno najdemo v toplejših vodah ob obalah severne Afrike, so spomnili.

Poleg tega bi lahko visoke temperature vode spodbudile nastanek hudih neurij, še opozarja poročilo. Ob tem kot primer navaja hude poplave v španski regiji Valencia jeseni 2024.

“Toplejša voda za kopanje se morda sliši privlačna za obiskovalce plaž v hladnejših državah, kot je moja,” je komentirala soavtorica raziskave Claire Bergin z Univerze Maynooth na Irskem. “Vendar so posledice za morsko življenje pod površino resnejše,” je dodala.

“Z vsako dodatno tono ogljikovega dioksida, ki jo izpustimo, potiskamo temperature in ekosisteme evropskih obal na neznano ozemlje,” pa je dodal soavtor Thomas Frölicher z Univerze v Bernu.

Po predhodnih podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero je bila povprečna globalna temperatura morja prejšnjo nedeljo 21,16 stopinje Celzija. Ta številka je 0,75 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja od leta 1991 do leta 2020 in 0,92 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja 1982 – 2010.