Lani po več letih rast kupoprodajnih poslov s poslovnimi nepremičninami, število najemov spet nazadovalo
Število kupoprodajnih poslov s poslovnimi nepremičninami v Sloveniji je lani po več letih padcev naraslo. Povečalo se je za 17 odstotkov na 775, rast so spodbujali predvsem trgovski in storitveni prostori. Število najemnih poslov se je medtem znižalo peto leto zapored, kaže danes objavljeno poročilo o trgu poslovnih nepremičnin za leto 2025.
Po oceni Geodetske uprave RS (Gurs) se je tako število kupoprodaj pri trgovskih in storitvenih prostorih povečalo za 34 odstotkov na 395. Njihovo skupno vrednost na Gursu ocenjujejo na okoli 66 milijonov evrov, skupno prodano površino pa na okoli 55.000 kvadratnih metrov.
Medtem ko se je število kupoprodaj povečalo, pa sta se skupna prodana površina in skupna vrednost pogodb zmanjšali, prva za nekaj več kot 30 odstotkov, druga pa za približno 40 odstotkov.
Na letni ravni sicer po pojasnilih Gursa lastnika zamenja manj kot en odstotek fonda trgovskih in storitvenih prostorov. V skladu s strukturo fonda je bilo največ prodaj trgovskih in storitvenih prostorov lani izpeljanih v Ljubljani (26 odstotkov), sledijo Maribor z devetimi odstotki, obalno območje s šestimi odstotki ter Celje s petimi odstotki.
Mediana prodajne cene trgovskih in storitvenih prostorov v Sloveniji je lani znašala 1471 evrov na kvadratni meter ali okoli osem odstotkov več kot predlani. Od tega je mediana v Ljubljani npr. dosegla 2519 evrov, v Mariboru 1250 evrov in na obalnem območju 2293 evrov. Najvišje cene trgovskih in storitvenih prostorov so bile v središču Ljubljane, kjer je mediana cen znašala 3093 evrov na kvadratni meter.
Pri pisarniških prostorih se je število prodaj po Gursovi oceni po treh zaporednih letih zmanjševanja lani povečalo za pet odstotkov na 315. Skupna vrednost teh poslov je dosegla okoli 64 milijonov evrov ali okoli desetino manj kot v letu 2024, skupna prodana površina pa je bila s približno 50.000 kvadratnimi metri malenkost nad predlansko ravnjo.
Podobno kot pri trgovskih in storitvenih prostorih je tudi v tem primeru lastnika zamenjal manj kot odstotek fonda pisarniških prostorov. V skladu s strukturo fonda je bilo največ prodaj pisarniških prostorov v preteklem letu izpeljanih v Ljubljani (27 odstotkov), sledijo Maribor z 11 odstotki, Celje z osmimi odstotki ter obala s sedmimi odstotki.
Mediana prodajne cene pisarniških prostorov v Sloveniji je lani po Gursovi oceni znašala 1281 evrov za kvadratni meter, kar je bilo dva odstotka več kot v letu 2024. Najvišje cene so bile v tem primeru dosežene na območju obale, kjer je mediana znašala 2488 evrov, sledila sta Ljubljana s 1988 evri in Maribor s 1016 evri.
Število kupoprodajnih poslov z industrijskimi prostori je lani s 65 po oceni Gursa ostalo približno na ravni predhodnega leta oziroma je bilo le malenkost večje. Skupna vrednost sklenjenih poslov je dosegla okoli 32 milijonov evrov, skupna prodana površina pa približno 68.000 kvadratnih metrov. Skupna vrednost poslov je nazadovala za okoli desetino, skupna prodana površina pa je za približno toliko narasla.
Potem, ko je bilo leta 2022 v Sloveniji evidentiranih 105 kupoprodajnih poslov z industrijskimi nepremičninami, je v zadnjih treh letih zaznati opazen upad števila transakcij. Na letni ravni lastnika zamenja manj kot 0,5 odstotka celotnega fonda industrijskih prostorov.
V preteklem letu je mediana prodajne cene industrijskih prostorov v Sloveniji znašala 478 evrov za kvadratni meter, od tega v Ljubljani 1195 evrov in v Mariboru 756 evrov.
V Gursu sicer v zadnjih letih opažajo povečano število novogradenj, pretežno manjših industrijskih objektov, v lokalnih obrtno-industrijskih conah. Investitorji so predvsem manjša in srednje velika proizvodno-storitvena podjetja. V zadnjih letih je bilo zgrajenih tudi več večjih proizvodno-logističnih centrov, pretežno v bližini Ljubljane ali ob avtocestah. Povpraševanje po sodobnih skladiščnih prostorih v bližini Ljubljane ali v bližini avtocestnega priključka je še naprej veliko.
Število najemnih poslov s poslovnimi nepremičninami se je lani na ravni države medtem zmanjšalo za približno 10 odstotkov na 1995. Največji padec so na Gursu zabeležili pri trgovskih in storitvenih prostorih, kjer je bilo sklenjenih za nekaj manj kot 20 odstotkov manj najemnih poslov kot leto prej oz. 445. Sledi segment industrijskih prostorov, kjer se je število najemnih poslov zmanjšalo za nekaj manj kot 15 odstotkov na 275, medtem ko je bil upad najmanjši pri pisarniških prostorih in je s 1275 znašal nekaj pod 10 odstotkov.
Najemnine pisarniških prostorov so zrasle za okoli pet odstotkov, medtem ko so se najemnine trgovskih in storitvenih prostorov zvišale za približno dva odstotka. Gibanja cen in najemnin industrijskih prostorov zaradi premajhnega števila kupoprodajnih in najemnih poslov medtem ni bilo mogoče zanesljivo oceniti.
