Pravna mreža pričakuje dopustnost izvedbe referenduma o interventnem zakonu
Ustavno sodišče bo v morebitni presoji sklepa DZ o nedopustnosti razpisa referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije odločilo, da je referendum dopusten, pričakujejo v Pravni mreži za varstvo demokracije. Izpostavili so problematično uporabo omnibus zakonodajne tehnike in namen prepovedi razpisa takšnega referenduma.
Kot so v današnjem sporočilu za javnost spomnili v nevladni organizaciji, interventni zakon poleg določb z več drugih pravnih področij vključuje tudi določbe o ureditvi davkov in drugih obveznih dajatev, po ustavi pa zakonodajnega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati.
Posebej so izpostavili problematičnost uporabe t. i. omnibus zakonodajne tehnike v primerih, ko zakon poleg drugih vsebin vključuje materijo, ki je po ustavi izvzeta iz referendumskega odločanja, hkrati pa ureja tudi druga področja, glede katerih je referendum načeloma dopusten.
Tudi slovenska ustavnopravna teorija s področja pravice do referenduma prav pri prepovedi referenduma o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah opozarja na kompleksnost tega vprašanja, zlasti pa tudi na možnost zlorab s strani zakonodajalca, so navedli.
Med drugim so izpostavili navedbo profesorja z ljubljanske pravne fakultete Igorja Kaučiča, da “referendum o zakonih, ki celovito urejajo posamezno področje, vsebujejo pa tudi določbo o posamezni obvezni dajatvi, praviloma ne bo prepovedan”.
Izpostavili so tudi navedbo profesorice s te fakultete Brune Žuber glede t. i. davčnih zakonov. Navedla je, da je bil “namen določitve te referendumske omejitve v preprečitvi odložitve sprejetja teh zakonov oziroma v preprečitvi njihove zavrnitve na referendumu, saj bi bila v nasprotnem primeru neposredno ogrožena finančna stabilnost države, onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij”.
Upoštevajoč navedeno bo moral DZ po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije pri odločanju o dopustnosti referenduma upoštevati vse relevantne vidike, ki jih izpostavlja stroka. “Pri tem velja posebej izpostaviti, da bi glede na ukrepe iz interventnega zakona, ki naj bi brez kompenzacijskih ukrepov po oceni fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj dodatno strukturno povečali za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko bruto domačega proizvoda letno, težko trdili, da bi pobudniki oziroma državljani na referendumu o tem zakonu ogrožali stabilnosti javnih financ,” so zapisali.
Glede na ustavnopravni okvir, problematično uporabo omnibus zakonodajne tehnike v konkretnem primeru, namen ustavne prepovedi razpisa referenduma in pomen pravice do glasovanja na referendumu pravna mreža pričakuje, da bi ustavno sodišče v morebitni ustavnopravni presoji sklepa DZ o nedopustnosti razpisa referenduma odločilo, da je referendum dopusten.
Po sprejetju zakona, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, podprli pa so ga tudi v SDS, se je v javnosti namreč odprlo vprašanje glede dopustnosti referenduma. Izražena stališča pravne stroke glede tega niso enotna.
