Zavajanje tedna: So osebnostni testi, kot je MBTI, res znanstveni?

»Ti si zagotovo INTJ.« »Jaz sem tipična ENFP.« »Midva ne moreva delovati skupaj, ker sva osebnostno nekompatibilna.« Osebnostni testi, predvsem znameniti MBTI oziroma Myers-Briggs Type Indicator, so v zadnjih letih eksplodirali na družbenih omrežjih, v podjetjih in celo na zmenkarskih aplikacijah. A vprašanje je: gre za resno psihološko orodje?

MBTI temelji na teoriji švicarskega psihiatra Carla Junga iz začetka 20. stoletja. Posameznike razvršča v 16 osebnostnih tipov glede na štiri dimenzije, kot sta introvertiranost ali ekstravertiranost ter racionalnost ali intuitivnost. Test je danes izjemno priljubljen, uporabljajo ga kadrovske službe, trenerji, svetovalci in milijoni posameznikov po svetu. Toda prav njegova priljubljenost pogosto ustvarja vtis, da gre za znanstveno nesporno metodo. To pa ni res.

Večina sodobnih psihologov opozarja, da MBTI nima dovolj močne znanstvene podlage, da bi ga lahko obravnavali kot zanesljivo diagnostično orodje. Ena glavnih težav je njegova nestabilnost. Raziskave kažejo, da velik delež ljudi ob ponovnem reševanju testa po nekaj tednih ali mesecih dobi drugačen osebnostni tip. Nekatere analize navajajo, da se rezultat spremeni pri približno polovici testiranih oseb. To je za psihometrične standarde velik problem, saj bi moral dober osebnostni test meriti relativno stabilne lastnosti posameznika.

Druga težava je način razvrščanja. MBTI ljudi razdeli v stroge kategorije: ali si introvert ali ekstravert, racionalen ali čustven. Toda sodobna psihologija osebnost razume kot spekter, ne kot binarni sistem. Večina ljudi se namreč nahaja nekje vmes. Nekdo je lahko nekoliko bolj introvertiran kot ekstravertiran, ne pa izrazito eno ali drugo. MBTI pa posameznika prisili v eno kategorijo, čeprav so razlike lahko minimalne.

Ali to pomeni, da je MBTI popolna prevara? Ne povsem. Strokovnjaki poudarjajo, da lahko takšni testi služijo kot zanimivo orodje za samorefleksijo in razmislek o lastnem vedenju. Problem nastane, ko jih ljudje začnejo jemati kot objektivno resnico o sebi ali drugih. Še posebej problematična je uporaba pri zaposlovanju, izbiri partnerjev ali ocenjevanju sposobnosti posameznikov. Tudi organizacija, ki stoji za uradnim MBTI testom, opozarja, da test ni namenjen kadrovskemu odločanju.

Velik del priljubljenosti MBTI izhaja iz psihološkega pojava, imenovanega Barnumov učinek. Gre za težnjo, da ljudje splošne in dovolj široke opise doživljajo kot zelo osebne in natančne. Podobno delujejo horoskopi: opis je dovolj nejasen, da se v njem lahko prepozna skoraj vsak. Osebnostni testi pogosto uporabljajo ravno takšne formulacije – denimo »včasih ste družabni, drugič potrebujete mir«.

Mit, da je MBTI znanstveno potrjen sistem za določanje osebnosti, torej ne drži. Gre za priljubljen in marketinško zelo uspešen model, ki lahko ponudi zabavno izhodišče za pogovor o osebnosti, nima pa dovolj trdnih dokazov, da bi ga obravnavali kot natančno psihološko merilo. Če vam test pove, da ste »arhitekt«, »mediator« ali »avanturist«, to še ne pomeni, da je razkril vašo pravo psihološko identiteto. Bolj verjetno je, da vam je ponudil privlačno zgodbo, v kateri ste se prepoznali.

Ana Zupan