Tveganja za finančni sistem izhajajo iz zunanjega okolja

Tveganja za finančni sistem ostajajo zmerna in stabilna, a se obeti poslabšujejo zaradi vse večje negotovosti v mednarodnem okolju. Odpornost bančnega sistema na zunanje šoke zaenkrat ostaja dobra. Nujno pa je, da deležniki v finančnem sektorju delujejo preudarno in proaktivno, v najnovejšem poročilu opozarja Banka Slovenije.

“Ob vse večji negotovosti v mednarodnem okolju, ki je v največji meri povezana z vojno na Bližnjem vzhodu, smo v tokratnem poročilu o finančni stabilnosti v prikazu tveganj in odpornosti vključili makrofinančna tveganja za finančni sistem. To tveganje je novo, ocenjujemo pa ga kot povišanega z neugodnimi obeti,” je na današnji novinarski konferenci povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Banka Slovenije je ob že povišani oceni kibernetskega tveganja poslabšala še obete za tveganja, ki izvirajo iz nepremičninskega trga in kreditno tveganje. Pri večini preostalih tveganj za slovenski finančni sistem pa je ohranila oceno kot zmerno oz. nizko in stabilno.

“Bančni sistem deluje razmeroma dobro,” je ocenil Dolenc in dodal, da je domača kreditna aktivnost razmeroma robustna. “Opozarjamo pa na potrebo po skrbi za večjo stabilnost depozitov v bankah,” je dejal Dolenc. “Nujno je, da vsi deležniki v finančnem sektorju delujejo preudarno in proaktivno, saj se lahko vplivi zunanjih šokov hitro odražajo v poslabšanju kazalnikov in zahtevajo prilagajanje na morebitne dolgotrajnejše posledice kriznih razmer,” je dodal.

Direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Meta Ahtik je povedala, da tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno. Ob nadaljnji rasti cen nepremičnin, povečevanju njihove precenjenosti in visoki rasti stanovanjskih posojil bi se tveganja lahko okrepila, je opozorila.

Kljub povečanemu obsegu prodaj ponudba stanovanjskih nepremičnin še naprej zaostaja za povpraševanjem, kar ob za zdaj ugodnih pogojih financiranja ohranja pritisk na rast cen. Slednji se lahko dodatno okrepi zaradi rasti cen goriv, surovin in gradbenega materiala, zaradi dogajanj v geopolitičnem okolju.

Tveganje financiranja ostaja zmerno s stabilno tendenco. Vloge nebančnega sektorja so se lani dodatno okrepile ter ohranile vlogo primarnega vira financiranja. Ob nizkih depozitnih obrestnih merah se povečuje obseg in delež vlog na vpogled, kar ob visoki digitalizaciji povečuje tveganje za hiter in obsežen preliv sredstev med bankami.

V Banki Slovenije bi si po guvernerjevih besedah želeli, da bi banke prilagajale strukturo depozitov oz. da bi bilo več vlog vezanih oz. daljših ročnosti, in ne na vpogled. V državah evrskega območja so banke bolj prilagodile in ponujajo višje obrestne mere za vezavo sredstev kot slovenske banke.

Obrestno tveganje v bančnem sistemu ostaja zmerno z naraščajočo tendenco. Vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer in s tem tudi obrestna občutljivost bank sta se lani še povečali. Ob tem so banke s povečanjem obsega obrestnih zamenjav okrepile varovanje pred učinki sprememb obrestnih mer.

Glavna dejavnika, ki sta prispevala k povečanju vrzeli in obrestne občutljivosti bank ostajata povečevanje obsega fiksno obrestovanih stanovanjskih in potrošniških posojil ter povečane naložbe v dolžniške vrednostne papirje ob krčenju primarne likvidnosti.

Kreditno tveganje ostaja zmerno, vendar njegovo tendenco ob negotovem gospodarskem okolju centralna banka ohranja kot naraščajočo. Delež nedonosnih izpostavljenosti se je proti koncu leta opazno povečal, predvsem zaradi prerazvrstitev izpostavljenosti pri posameznih družbah iz predelovalnih dejavnostih, kar pa po navedbah centralne banke še ni odraz širšega poslabšanja odplačevanja dolgov.

Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter dragih energentov in nekaterih drugih surovin postajajo gospodarske razmere bolj negotove, kar povečuje tveganje za poslabšanje kakovosti terjatev, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih, kemični industriji, logistiki in gradbeništvu, je naštela Ahtik.

Dohodkovno tveganje ostaja nizko s stabilnimi obeti, saj banke po ustalitvi denarne politike ohranjajo ugoden dohodkovni položaj in visoko neto obrestno maržo. Neto obrestni prihodki in marža ostajajo kljub lanskoletnemu znižanju na visoki ravni, neobrestni prihodki pa stabilni, predvsem zaradi rasti neto opravnin in dividend.

Kibernetsko tveganje predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer ostaja povišano s stabilno tendenco. Banke niso poročale o večjih kibernetskih incidentih z materialno škodo, so pa občutile motnje zaradi tehničnih napak v plačilnih sistemih. Ključno grožnjo predstavljajo vse bolj sofisticirani napadi na komitente, podprti z umetno inteligenco, ter visoka izpostavljenost zunanjim ponudnikom IKT-storitev.

Podnebna tveganja ostajajo zmerna s stabilno tendenco. Kreditno tveganje v podnebno občutljivih dejavnostih se je povišalo zaradi koncentracije tveganj pri posameznih podjetjih iz predelovalnih dejavnosti, medtem ko fizična tveganja ostajajo nizka in stabilna.