Iran prejel prve prihodke od pristojbin za prečkanje Hormuške ožine
Iranska centralna banka je prejela prve prihodke od pristojbin, ki jih je Teheran uvedel za prehod Hormuške ožine, je danes sporočil podpredsednik iranskega parlamenta Hamidreza Hadžibabej. Analitiki medtem ocenjujejo, da ameriška blokada iranskih pristanišč gospodarstva islamske republike ne bo nujno pahnila v prosti pad.
“Prvi prihodki od pristojbin v Hormuški ožini so bili nakazani na račun centralne banke,” je sporočil Hadžibabej, poročanje iranske tiskovne agencije Tasnim povzema francoska AFP. Višine prihodkov in drugih podrobnosti ni razkril.
Iran je od začetka izraelsko-ameriške agresije 28. februarja močno omejil ladijski promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ključno za izvoz nafte iz Perzijskega zaliva in širše regije. ZDA v odgovor od prejšnjega ponedeljka izvajajo blokado iranskih pristanišč.
Spričo ameriške blokade se bo v naslednjih tednih verjetno zmanjšala iranska proizvodnja nafte, vendar pa so ocene, da bo gospodarstvo islamske republike to pahnilo v prosti pad, po mnenju analitikov še prezgodnje.
“Če bo blokada trajala več kot dva ali tri mesece, lahko to (Iranu) povzroči večjo škodo,” je za AFP povedal Sajed Lajlaz, gospodarski analitik in profesor na teheranski univerzi Šahid Behešti. “Če bo Iran utrpel kakršno koli škodo, bo škoda za države v južnem delu Perzijskega zaliva zagotovo večja,” je dodal.
Po besedah glavnega analitika organizacije Global Risk Management Arneja Lohmanna Rasmussena bo Iranu po pričakovanjih v približno enem mesecu zmanjkalo zmogljivosti za skladiščenje nafte, zato bo morda primoran v nekaj tednih delno ustaviti proizvodnjo. Podobno meni tudi odgovorni urednik tednika Middle East Economic Survey (MEES) Jamie Ingram, ki pravi, da se obdobje, preden bo Iran dosegel mejo pri skladiščenju nafte, verjetno meri v tednih in ne dnevih.
