Po volitvah v Bolgariji prepričljivo vodi levosredinska koalicija nekdanjega predsednika Radeva

Po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Bolgariji je z nekaj več kot 44 odstotki glasov v vodstvu levosredinska koalicija Progresivna Bolgarija (PB) donedavnega predsednika države Rumena Radeva, kažejo zadnji podatki volilne komisije po skoraj 90 odstotkih preštetih glasov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Levosredinska koalicija treh strank, zbrana okrog Radeva, ki je zaradi kandidature kot prvi predsednik po letu 1990 predčasno zapustil položaj, po predčasnih volitvah prepričljivo vodi, kot so že v nedeljo zvečer nakazali izidi vzporednih volitev.

Koalicija PB je glede na zadnje rezultate, objavljene danes ob 9. uri, po nekaj več kot 87 odstotkih preštetih glasov zbrala 44,5 odstotka glasov, kar pomeni, da se ji v 240-članskem parlamentu trenutno obeta absolutna večina s 132 poslanskimi sedeži, poroča bolgarska tiskovna agencija BTA.

“PB je nedvomno zmagala. To je zmaga upanja nad nezaupanjem, zmaga svobode nad strahom,” je novinarjem pred štabom svoje stranke v Sofiji v nedeljo zvečer dejal Radev in dodal, da si bo Bolgarija prizadevala za nadaljevanje evropske poti. Zavzel se je še za novo varnostno arhitekturo v Evropi ter krepitev evropske industrijske moči in konkurenčnosti.

“Toda verjemite mi, močna Bolgarija in močna Evropa potrebujeta tudi kritično mišljenje in pragmatičnost. Evropa je postala žrtev lastnih ambicij, da bi bila moralna voditeljica v svetu z novimi pravili,” je dodal 62-letni nekdanji bolgarski predsednik in najverjetnejši novi premier.

Radev velja za pragmatičnega voditelja, nagnjenega k proruskim stališčem. V kampanji se je sicer osredotočil predvsem na notranjo politiko, obljubljal je boj proti korupciji in ponovno vzpostavitev stabilne vlade po več letih šibkih in krhkih koalicij, navajata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC.

Za njegovo koalicijo PB je glede na zadnje izide na drugem mestu proevropska liberalna koalicija PP-DB, ki je prejela 13,4 odstotka glasov, tesno ji sledi konservativna lista GERB-SDS nekdanjega konservativnega premierja Bojka Borisova, ki je državi vladal skoraj deset let. Dosegla naj bi 13,3 odstotka glasov.

V parlament v Sofiji naj bi se glede na trenutne izide uvrstila še sredinsko Gibanje za pravice in svoboščine (MRF), ki ga podpirajo zlasti manjšine in je prejelo nekaj več kot šest odstotkov glasov, ter skrajno desno gibanje Preporod s približno 4,4 odstotka glasov.

Na parlamentarnih volitvah, že osmih od leta 2021 in sedmih predčasnih, potem ko je decembra lani odstopila zadnja manjšinska vlada, je glede na dosedanje podatke več kot 30.000 ljudi glasovalo za možnost “Nikogar ne podpiram”. Ta opcija je po navedbah Tanjuga prejela večjo podporo državljanov kot številne stranke, ki so sodelovale na volitvah in niso prestopile štiriodstotnega parlamentarnega praga.