Skupina Bijelo dugme ob 50-letnici tudi v Stožicah
Sarajevska skupina Bijelo dugme je ob 50-letnici nastanka še vedno na turneji Doživjeti stotu. Pred slovenskim občinstvom so že leta 2024 nastopili v Mariboru, konec tedna pa jih pričakujejo v ljubljanskih Stožicah. Turneja s 50 mesti je napovedana kot zadnja v delovanju zasedbe, ki zapušča nekaj večnih uspešnic.
Na oder Stožic bo skupina v soboto stopila v postavi Goran Bregović na kitari, Mladen Vojičić – Tifa in Alen Islamović na vokalih, Điđi Jankelić na bobnih, Zoran Redžić na basu in Ogi Radivojević na klaviaturah. Kot napovedujejo organizatorji, bo koncert v obliki, v kakršni so Bijelo Dugme igrali v svojih zlatih časih. Nekaj vstopnic je po njihovih podatkih še na voljo.
Bijelo dugme imajo svoje začetke v skupini Jutro, ki je leta 1973 objavila singl Kad bi bio Bijelo dugme, iz katerega je nato izpeljala svoje ime, leto kasneje izdala album s tem naslovom pri založbi Jugoton in svoj prvi večji nastop odigrala na Boom festivalu v Ljubljani, kjer so jo označili za novi up. Leta 1975 so že veljali za enega najbolj popularnih sestavov takratne Jugoslavije.
V celoti so izdali devet studijskih albumov, odigrali številne koncerte v Jugoslaviji in zunaj nje ter se podobno kot druge zasedbe srečevali s pavzami in menjavami članov.
Ob izteku skupnega ustvarjanja konec 80. let so se glasbeniki razkropili, Islamović, Tifa in Željko Bebek, ki je bil prvi pevec v zasedbi, so ustanovili svoje skupine oziroma odšli na samostojno pot, Bregović pa je že gradil kariero v filmski glasbi, v kateri je znan po sodelovanju z režiserjem Emirjem Kusturico pri filmih Podzemlje in Dom za obešanje, ter kasneje ustanovil Orkester za poroke in pogrebe, s katerim je po svetu ponesel balkanske ritme in romsko glasbo.
Čeprav so Bijelo dugme svoj zadnji studijski album Ćiribiribela izdali leta 1988, so njihove pesmi še vedno žive in prisotne med tremi generacijami poslušalcev. Đurđevdan, Ima neka tajna veza, Sanjao sam noćas da te nemam, Padaju zvijezde, Ružica si bila, sada više nisi in Hajdemo u planine so le nekatere izmed skladb, ki so se zapisale v glasbeni spomin na območju nekdanje Jugoslavije in jih lahko pričakujejo tudi obiskovalci ljubljanskega koncerta.
