Na Ljubljanskem gradu podobe slovenske tranzicije skozi objektiv Hanna Hardta

V Galeriji S na Ljubljanskem gradu bodo drevi odprli fotografsko razstavo z naslovom Hanno Hardt: Slovenci – odtisi preteklega. Mednarodno priznani teoretik medijev, komunikolog in fotograf Hardt (1934-2011) je v projektu Slovenci, ki je predstavljen na razstavi, ujel dve desetletji slovenske tranzicije.

Hardt se je rodil v Nemčiji, večino življenja pa je deloval v ZDA, Nemčiji in Sloveniji. Dolgoletni profesor komunikologije na univerzi v Iowi (ZDA) je pomembno prispeval k oblikovanju kritičnih pristopov pri preučevanju medijev. Po upokojitvi leta 2002 je akademsko kariero nadaljeval na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Rad je fotografiral in je zapustil dokumentarne cikle fotografij, ki jih je ustvaril v državah, kjer je živel ali jih je obiskoval. Fotografijo je razumel kot ključni element kulturnega in političnega življenja, saj je po njegovem mnenju soustvarjala vizualni arhiv ljudi in krajev. Verjel je, da se zgodovina veliko bolj kot skozi zapisane pripovedi izoblikuje skozi podobe časa.

V ospredju Hardtovih fotografij so vselej ljudje. Rad je fotografiral prizore iz življenja v mestih, še posebej bolj obljudene kotičke; poigraval se je z napisi, ki jih imajo ljudje na majicah, ali z grafiti, ki v njegovi fotografiji nastopajo kot besedila, saj ta dostikrat umanjkajo njegovim fotografijam. Večina njegovih fotografij je namreč skopa s podatki, izpostavljena je le časovna dimenzija, ponazorjena z letnico nastanka posnetka. Pritegnili so ga tudi veliki reklamni plakati, ki jih je razumel kot prodor surovega kapitalizma v profane krajine, saj je tovrstno oglaševanje tedaj še učinkovalo kot tujek.

Znan je bil po svojih dolgoročnih dokumentarnofotografskih projektih vsakdanjega življenja na Irskem, v ZDA, nekdanji Vzhodni Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji in Sloveniji. Tako je deset let fotografiral ljubljansko tržnico (od 1984 do 1994), ukvarjal se je z dokumentiranjem bralnega procesa (od 1990 do 2011), izstopajoč je tudi njegov projekt Slovenci (od 1991 do 2008), piše v sporočilu za javnost.

Moževe negative, shranjene v 23 mapah, katerih število je ocenjeno na 60.000, je Vida Zei februarja leta 2024 kot donacijo predala Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Razstava v Galeriji S na Ljubljanskem gradu je postavljena pod okriljem Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na ogled bo do 24. maja.