Izteka se zadnji jedrski dogovor med ZDA in Rusijo
V četrtek se bo iztekla pogodba Novi Start. Gre za edini preostali dogovor, ki ZDA in Rusiji omejuje zaloge strateških bojnih konic. Medtem ko je Rusija predlagala enoletno neformalno podaljšanje omejitev, se ZDA na njen predlog uradno še niso odzvale. Preklic dozdajšnjih omejitev pa bi lahko povečal tveganje za novo oboroževalno tekmo.
Pogodbo Novi Start sta leta 2010 podpisala takratna predsednika ZDA in Rusije, Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Veljati je začela leto pozneje in med glavnima jedrskima velesilama med drugim za obe državi omejuje število strateških jedrskih bojnih konic na 1550.
Prav tako določa zgornjo mejo 800 izstrelitvenih sistemov ter 700 balističnih raket in težkih bombnikov. Predvideva tudi medsebojne inšpekcije na ameriških in ruskih vojaških lokacijah in komunikacijo med velesilama.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer leta 2023 izvajanje inšpekcij prekinil po zaostritvi odnosov med Moskvo in Washingtonom zaradi vojne v Ukrajini. Pred tem so bile inšpekcije začasno zamrznjene že zaradi pandemije covida-19.
Vsaka država se sedaj zanaša na ocene lastnih obveščevalnih služb o ravnanju druge strani. Kljub temu državi druga druge nista obtožili kršitev glede omejitve bojnih konic.
Ker se rok veljavnosti pogodbe Novi Start izteka, je Putin septembra lani predlagal neformalno prostovoljno podaljšanje omejitev za eno leto. Ameriški predsednik Donald Trump se na predlog uradno še ni odzval. Prejšnji mesec pa je glede dogovora dejal le: “Če poteče, potem poteče.”
Trump si sicer želi Novi Start nadomestiti z novim dogovorom, vendar analitiki opozarjajo, da bi bil to dolg in zapleten proces.
Nov dogovor bi verjetno moral obravnavati tudi druge vrste jedrskega orožja, vključno z orožjem kratkega in srednjega dosega, ter nove sisteme, ki jih je razvila Rusija, kot sta denimo raketa burevestnik in torpedo poseidon, poroča tiskovna agencija Reuters.
Washington je prav tako zaskrbljen zaradi širitve kitajskega arzenala, ki ima trenutno okoli 600 jedrskih konic. Trump je že v svojem prvem mandatu vztrajal, da mora nova pogodba vključevati tudi Kitajsko, katere arzenal hitro raste.
Peking vseskozi vztraja, da je nesmiselno od njega zahtevati, da se pridruži tristranskim pogovorom z državami, katerih arzenali so še vedno mnogo večji od njegovega. Moskva pa meni, da bi morale biti v pogajanjih vključene tudi preostale jedrske sile zveze Nato. Od članic zavezništva imata tovrstno orožje še Velika Britanija in Francija.
Poleg teh držav imajo jedrski arzenal tudi Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja.
Preklic dozdajšnjih omejitev z iztekom pogodbe Novi Start bi lahko povečal tveganje za novo oboroževalno tekmo ali celo jedrski spopad v času že tako okrepljenih napetosti v mednarodni skupnosti.
Analitiki sicer poudarjajo, da pomen jedrskih dogovorov ne leži le v določitvi omejitev, ampak tudi v ustvarjanju medsebojnega zaupanja ter stabilnega, preglednega okvira, ki preprečuje, da bi oboroževalna tekma ušla izpod nadzora.
