Gospodarstveniki o izzivih in razvojnih priložnostih Primorske
Podjetja potrebujejo prostor za rast, še bolj pa jasna in predvidljiva pravila, so v četrtek v Kopru opozorili udeleženci 29. Srečanja gospodarstvenikov Primorske. Kot velik problem so izpostavili predolge postopke prostorskega umeščanja in neskladen regionalni razvoj.
Primorska ima velik podjetniški kapital, pa vendar se sooča s pomembnimi strukturnimi problemi. Številni infrastrukturni projekti stojijo ali se sploh še niso začeli, mnogi Primorci se vsak dan vozijo v službo v Ljubljano, kar slabi lokalni razvoj. Poleg tega primanjkuje zemljišč za nove naložbe v zelene tehnologije, centralizacija pa slabi razvojne priložnosti regije, je bilo slišati na dogodku.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da je priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju v ciljni ravnini. Te so potrebne zaradi neskladnega regionalnega razvoja razvoj. Novost nastajajoče strategije skladnega regionalnega razvoja do leta 2050 je, da upošteva, da ima vsaka regija svoje ambicije in zato potrebuje razvoj, ki ga ne narekuje država. “Po sprejetju zakona bodo imele regije nalogo, da same pripravijo akcijske načrte, kako se bodo razvijale. Dali jim bomo možnost, da pripravijo projekte, ti pa bodo financirani iz različnih virov,” je pojasnil Jevšek.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je predstavila program za konkurenčno Slovenijo Made in Slovenija 2035. Na Primorskem so ključne panoge logistika, elektroindustrija, velik potencial so tudi dobavitelji avtomobilske industrije. A v Sloveniji naj bi bili še na nizkih stopnjah dobaviteljskih verig, za napredovanje bi potrebovali izdelke z več dodane vrednosti.
“Pri tem je ključno, da je strategija države usklajena z željo in napori podjetij, da to dosežejo,” je povedal ekonomist Jože P. Damjan. Največji potencial Primorske vidi v znanju, a to ne zadostuje. “Okoli univerz je treba ustvariti tehnološke centre,” je dodal.
Nahtigal pa je pohvalila ajdovski projekt Biotehnopolis, saj se bo tam združevalo znanje, biotehnologija pa bo tam rasla od ideje do končnega izdelka.
Do konca leta bo zgrajen drugi železniški tir Koper-Divača, v Luki Koper pa se ga veselijo. “A zaradi drugega tira v Luki ne bo velikega buma, mi potrebujemo tretji tir, začel se bo graditi prihodnje leto. Poleg tega je na železnici še kar nekaj ozkih grl,” je povedal član uprave Luke Gorazd Jamnik in opozoril na dolgotrajne postopke prostorskega umeščanja.
Na srečanju, ki so ga pripravile Primorska gospodarska zbornica, GZS Severne Primorske in GZS Regionalna zbornica Postojna, so govorili tudi o mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Podjetja bi si želela tudi več podpore države za večjo internacionalizacijo poslovanja.
Gospodarstvenike je na začetku srečanja nagovorila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Poudarila je, da je Slovenija država vrhunskih šampionov, tudi v gospodarstvu. “Ne vidim nobene ovire, da ne bi zmogli s spoštljivo izmenjavo argumentov najti skupne poti do takšne vizije razvoja Slovenije, ki bi ta šampionski duh prenesla tudi na druga področja delovanja države in gospodarstva,” je povedala.
