Prihodki in odhodki RTVS v letu 2026 načrtovani v višini nekaj pod 162,9 milijona evrov
Poslovni načrt Radiotelevizije Slovenija (RTVS) za leto 2026, ki ga je danes sprejel svet zavoda, predvideva izravnane prihodke in odhodke v višini nekaj manj kot 162,9 milijona evrov. Dokument, ki vključuje programsko-produkcijski in finančni načrt, ni idealen, je pa uresničljiv, je na izredni seji sveta dejala direktorica uprave Natalija Gorščak.
Svet zavoda je poslovni načrt sprejel z devetimi glasovi za in tremi proti. Dva člana sta bila vzdržana.
Gorščak je v predstavitvi predlaganega poslovnega načrta spomnila, da bodo leta 2026 državnozborske in lokalne volitve, prav tako bodo potekale zimske olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu. Na kulturnem področju pa se RTVS pripravlja na spremljanje 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, Kosovelovega leta in leta Zofke Kveder.
Ključni cilj javnega zavoda je po besedah predsednice uprave vzpostaviti enotno informativno uredništvo. Prav tako želijo programe narodnostnih skupnosti bolj vključiti v programe za večinsko prebivalstvo. Temeljna paradigma pa je digitalno najprej, je poudarila.
Največji delež med prihodki bodo predstavljala sredstva, zbrana z rtv-prispevkom, ki jih bo po načrtu 109,2 milijona evrov. Gorščak je pri tem spomnila na zadnjo novelo zakona o RTVS, ki določa, da so programi narodnostnih skupnosti iz državnega proračuna letno sofinancirali v višini desetih odstotkov od vrednosti pobranega rtv-prispevka.
Glasbena produkcija, ki vključuje Simfonični orkester, Big band ter otroški in mladinski pevski zbor RTVS in v skladu z omenjeno novelo sodi v okvir javne službe, pa bo iz državnega proračuna sofinancirana v višini štirih odstotkov od vrednosti zbranega rtv-prispevka.
Delavski direktor Franci Pavšer je povedal, da se s predlaganim programsko-produkcijskim načrtom (PPN) ne strinja. Tako se je odločil še zlasti zaradi načrtovane kadrovske politike. Uprava je namreč navedla, da bo kadrovska politika usmerjena v zniževanje števila zaposlenih. To bo potekalo postopoma z omejevanjem novih zaposlitev in delnim nenadomeščanjem tistih, ki bodo odšli z zavoda denimo zaradi upokojitve.
Članica sveta Ilinka Todorovski, ki jo je v svet zavoda izvolil svet delavcev RTVS, je bila v razpravi prav tako zaskrbljena zaradi kadrovskega načrta. Izrazila je upanje, da se bo uprava glede nadaljnjih korakov posvetovala denimo s svetom delavcev. Sicer pa se ji predlagani PPN zdi kakor “mali čudež”. “Vsebuje toliko vsebine s tako malo denarja. Kakor da se je uporabljala čarovniška palica,” je pohvalila.
Barbari Brezavšček Stegeman, ki je v svetu predstavnica zaposlenih na RTVS, se zdi, da je načrtovanega vlaganja v digitalne platforme premalo. “Zapadli smo v digitalni dolg,” je bila kritična. Po njenem prepričanju bi morala RTVS bolj odločno stopiti na pot digitalne transformacije.
Podobno je razmišljala Špela Stare, ki jo je v svet imenoval Informacijski pooblaščenec. Prehod v digitalno po njenem opozorilu zahteva drugačne pristope k vsebinam, pa tudi “nove ljudi”. “PPN ni razvojen, prihodnosti ne namenja dovolj pozornosti,” je prepričana. “Kako bomo šli naprej v prihodnost s takim PPN!?” jo je skrbelo.
