Po referendumu mogoče vložiti ugovor zaradi dela volilnih organov, nepravilnosti v kampanji ali nepoštenosti referendumskega postopka

Varstvo pravice glasovanja je bilo v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi s spremembo marca 2024 usklajeno tudi z ustavno odločbo glede referendumskega spora iz leta 2018, ko je ustavno sodišče presojalo pritožbe zaradi nepravilnosti v kampanji pred referendumom o drugem tiru.

Zakon tako določa, da lahko vsak volivec v desetih dneh po izvedbi referenduma vloži ugovor pri Državni volilni komisiji (DVK), in sicer zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, razen nepravilnosti, ki so nastale pri delu DVK, ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka.

Zatrjevane nepravilnosti je treba v ugovoru natančno in konkretno opisati. DVK lahko sicer tudi po uradni dolžnosti ugotovi obstoj navedenih nepravilnosti, določa zakon.

DVK se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu o izidu glasovanja na referendumu in o izidu referenduma, v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi.

Če DVK ugotovi obstoj nepravilnosti, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnih organov. Volilni organi morajo nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni organ napačno ugotovil izid glasovanja, lahko DVK sama ugotovi izid glasovanja.

Če nepravilnosti ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, DVK s sklepom delno ali v celoti razveljavi glasovanje, na katerem je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnega glasovanja. Pri odločanju o tem DVK upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti, volilno udeležbo in razliko v glasovih za in proti.

Zoper sklep DVK je mogoče vložiti tožbo, in sicer lahko vlagatelj ugovora v 15 dneh po objavi akta o izidu glasovanja v uradnem listu vloži tožbo na vrhovno sodišče. V tem roku lahko tožbo na vrhovno sodišče vloži tudi volivec, ki izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti.

Prav tako lahko v 15 dneh po objavi sklepa DVK o razveljavitvi glasovanja vsak volivec vloži tožbo na vrhovno sodišče. Tožba se lahko vloži zaradi kršitev tega zakona ali zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba zadrži izvršitev sklepa o razveljavitvi glasovanja, je navedeno v zakonu.

Vsak volivec lahko v 15 dneh po objavi akta o izidu glasovanja tudi vloži tožbo na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu DVK, v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, niso pa nastale pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu.

Po zakonskih določbah vrhovno sodišče v teh primeru odloča v senatu treh sodnikov, odločanje v teh primerih pa je nujna zadeva. Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi najkasneje v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, še določa zakon.

Če vrhovno sodišče ne ugotovi nepravilnosti ali če ugotovi nepravilnosti, ki niso privedle ali niso mogle privesti do nasprotnega končnega izida referenduma, ali nepravilnosti, ki po svoji naravi niso v temeljih prizadele poštenosti referendumskega postopka, tožbo zavrne.

Če pa ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu glasovanja, delno ali v celoti razveljavi glasovanje na referendumu in odredi ponovno glasovanje.

Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, in jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta o izidu glasovanja, vrhovno sodišče tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi omenjeni akt in DVK naloži sprejetje novega akta skladno z odločbo vrhovnega sodišča.

Zoper odločitve vrhovnega sodišča v zvezi s temi primeri ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva, še določa zakon.