Francija uvaja prostovoljno služenje vojaškega roka
Francija bo od prihodnjega poletja postopoma uvedla sistem prostovoljnega služenja vojaškega roka, je danes napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. V program želijo do leta 2035 vključiti do 50.000 prostovoljcev letno. Macron je ob tem zagotovil, da bodo prostovoljno služenje potekalo izključno na ozemlju Francije.
Macron je spremembe pri služenju vojaškega roka v Franciji napovedal v današnjem govoru ob obisku pehotne brigade, ki je nameščena v Alpah blizu Grenobla v jugovzhodni Franciji, poročata francoska tiskovna agencija AFP in spletni portal televizije BFMTV.
Pojasnil je, da bo sistem prostovoljnega služenja od poletja 2026 zajel 3000 oseb, do leta 2030 želijo doseči cilj 10.000, do leta 2035 pa 50.000 na leto. Tistim, ki se bodo vključili v program, bodo zagotovili najmanj 800 evrov mesečno, nastanitev, hrano in opremo.
“Naša mladina hrepeni po angažiranosti in se je pripravljena boriti za domovino,” je menil Macron. Povedal je še, da bodo mladi, večinoma v starosti 18 ali 19 let, v okviru novega sistema po uvodnem enomesečnem usposabljanju služili 10 mesecev, in sicer izključno na francoskem ozemlju.
Francoski predsednik in drugi visoki uradniki so že večkrat opozorili na grožnje s strani Moskve, načelnik generalštaba francoskih sil Fabien Mandon pa je prejšnji teden razburil javnost z izjavo, da se Rusija pripravlja na spopad z evropskimi državami do leta 2030, in da mora biti Francija pripravljena tvegati življenja svojih otrok.
Sledili so burni odzivi in obtožbe o vojnem hujskaštvu, Mandon pa je kasneje dejal, da je želel zgolj vzbuditi pozornost in okrepiti pripravljenost. Macron je medtem ta teden skušal umiriti strasti in je med drugim dejal, da Francija “ne bo pošiljala svojih mladih v Ukrajino”.
Služenje vojaškega roka v Franciji torej ne bo obvezno, kot je bilo pred letom 1997, ko je takratni predsednik Jacques Chirac v okviru reforme vojske odpravil naborništvo. Francoske oborožene sile imajo trenutno približno 200.000 aktivnih vojakov in 47.000 rezervistov, njihovo število pa naj bi se do leta 2030 povečalo na 210.000 oziroma 80.000.
Vse več držav po Evropi se sicer odloča za uvedbo različnih oblik služenja vojaškega roka, medtem ko številni politiki svarijo pred ruskimi grožnjami.
Nemška vladajoča koalicija je denimo ta mesec dosegla dogovor o novem načrtu za prostovoljno služenje vojaškega roka s ciljem povečanja števila vojakov, svoj program prostovoljnega služenja sta v zadnjem času med drugim razširili tudi Poljska in Danska.
Hrvaški sabor pa je oktobra potrdil spremembo zakona o obrambi in s tem znova uvedel obvezno služenje vojaškega roka, ki ga je lani ponovno uvedla Latvija, pred nekaj manj kot desetletjem pa tudi Švedska in Litva. Obvezno služenje v različnih oblikah je v veljavi tudi na Norveškem in Finskem, v Estoniji, Švici, Avstriji in Grčiji.
