Na državnem srečanju poudarili pomen partnerstev za razvoj mladinskega sektorja
Na državnem srečanju mladinskega sektorja, ki ga je v Ljubljani organiziral Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju z Uradom RS za mladino, so poudarili, da je ta vpet v različne družbene strukture, tudi okoljske in gospodarske. Ker sam zase ne more delovati, je pomembno, da sodeluje z drugimi sektorji in gradi vzajemna partnerstva.
Državno srečanje je namenjeno strateškemu razmisleku, povezovanju in oblikovanju prihodnosti mladinskega sektorja in mladinskega dela v Sloveniji. Letošnja tema so partnerstva za razvoj mladinskega sektorja. Na plenarni okrogli mizi so spregovorili o trikotniku blaginje, ki vključuje materialno, družbeno in okoljsko blaginjo, ter vlogi mladinskega sektorja v njem. Direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti Anita Hrast, ki je vodila okroglo mizo, je poudarila, da blaginjo ustvarjamo skupaj.
Svetovalka v kabinetu ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana Martina Rauter se je zavzela za več osebne komunikacije, mladinske delavce je pozvala, naj se obrnejo osebno in neposredno na njih. “Ne glejte nas od zgoraj, mi smo tu zaradi vas, plačujete nas z davkoplačevalskim denarjem,” je opomnila. Po njeni oceni je pobud ministru s strani mladih in mladinskega sektorja precej malo. Sicer lahko oni po njenih besedah za mlade največ naredijo z razpisnimi sredstvi agencij, ki delujejo pod okriljem ministrstva.
Slovenski podjetniški sklad, denimo, je po besedah direktorice sklada Maje Tomanič Vidovič kot vladna institucija prisoten med podjetniki in financira različne segmente v podjetništvu, med njimi tudi startupe, za katere prihaja pobuda predvsem od mladih. Za njih organizirajo usposabljanja, mreženja in delavnice. Tomanič Vidovič pa ugotavlja, da usposabljanje in mreženje nista dovolj, da je treba predvsem graditi partnerstva, saj tako lahko nastanejo dobri projekti.
Direktorica Inkubatorja Savinjske regije Sonja Majcen je delo mladinskih organizacij ocenila kot zelo pomembno, saj mladi v njih pridobijo znanja in veščine, ki jih formalno izobraževanje ne da. V inkubatorju po njenih besedah ugotavljajo, da se mladi, ki so bili vključeni v programe mladinskih organizacij, bolj zavedajo okoljskega učinka, so bolj družbeno odgovorni.
Pomen mladinskih organizacij je poudarila tudi Irena Velić iz ene od ljubljanskih enot centra za socialno delo, ki mlade pogosto napoti denimo v mladinske centre, da osmislijo svoj prosti čas in se vključijo kot prostovoljci.
Kot meni direktor Socialne akademije Matej Cepin, šolski sistem mladim da največ za bodoče delovno mesto, ne pa denimo za ustvarjanje družine in za aktivno državljanstvo. Mladinske organizacije pa so dopolnilo, so “specialisti za proaktivnost in sodelovanje v skupini oziroma dialoškost”, je pojasnil. Po njegovih besedah bi lahko izboljšali partnerstva že znotraj mladinske organizacije, pa tudi med mladinskimi organizacijami in z drugimi organizacijami. Ocenil je, da je ugled mladinskega dela pri nas katastrofalen in da je večina mladinskih delavcev na meji izgorelosti. Pri tem je opozoril tudi na nestabilno in težko predvidljivo financiranje.
Srečanje se bo zaključilo s podelitvijo državnih priznanj v mladinskem sektorju za letos.
