Griša Močnik: Pogajanja o prehodu od fosilnih goriv je treba pospešiti z ukrepi v razvitem svetu
Pogajanja o načrtu za prehod od fosilnih goriv je treba pospešiti z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države v razvitem svetu, je v odzivu na zaključke COP30 povedal dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi Griša Močnik. Če ne bo trga za fosilna goriva, se bo prehod že zgodil, je dodal.
Kot je povedal Močnik, bi končni izkupiček tokratne podnebne konference ZN (COP30) bolj kot z besedo “mlačen” označil z besedo “mračen”. “V podnebnih pogajanjih se morajo o ukrepih dogovoriti razvite države, razvijajoče države in države, katerih gospodarstvo temelji izključno na fosilnih gorivih. V Braziliji smo videli, da prvi nočejo plačati prehoda, drugi nimajo alternativ in se bojijo sprememb, tretji pa so popolnoma odvisni od notranjepolitičnih fevdalnih oziroma avtokratskih odnosov, ki jih poganja prodaja fosilnih goriv,” je osvetlil dogajanje.
Ob tem je vnovič opozoril na dejstvo, da so predvsem izpusti ogljikovega dioksida tisti, ki povzročajo podnebne spremembe. “Izpusti ogljikovega dioksida so posledica proizvodnje energije, ki poganja gospodarsko rast. To je past, v katero smo se ujeli,” je dodal Močnik, sicer tudi član podnebnega sveta, ki deluje kot znanstveno posvetovalno telo pri oblikovanju podnebnih politik na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Da bi lahko svet soglasje o sprejemu načrta za prehod od fosilnih goriv dosegel v okviru prizadevanj, ki jih namerava v prihodnjih mesecih peljati Brazilija zunaj institucij ZN, pa, kot pravi, ni “preveč optimističen”. Prepričan je, da je treba pogajanja o tem pospešiti z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države razvitega sveta.
“Lahko bi rekli, da lahko z zelenim prehodom izsiljujemo: če ne bo trga za fosilna goriva, se bo prehod že zgodil. To pomeni, da je razviti svet tisti, ki mora prevzeti štafeto. ZDA ne bodo naredile ničesar, kljub temu, da so obnovljivi viri energije cenejši, zato moramo voditi v EU,” je poudaril.
V luči tega opozarja, da bo treba rešiti tudi probleme nekaterih evropskih ekonomij, kot je denimo nemška, ki še vedno niso naredile preskoka stran od fosilnih goriv. “Hkrati lahko financiramo prehod in prilagajanje v razvijajočem svetu. Znesek 120 milijard, obljubljenih za prilagajanje v razvijajočem svetu, je pomemben dosežek COP30, a na žalost šele čez 10 let. Mogoče pa lahko v EU to prostovoljno pospešimo,” je izpostavil Močnik.
Tudi sicer poudarja, da je zeleni prehod v razvijajočih držav, še posebej v Indiji, ključnega pomena. Poleg financiranja, ki vključuje subvencije in poceni kredite, lahko razviti svet pomaga tudi s tehnologijo. “Tukaj lahko celo več naredijo razvijajoče države. Prispevek Kitajske, kjer izdelajo veliko večino sončnih panelov, bi bil lahko ključen, saj bi s prenosom tehnologije z majhnimi investicijami, ki jih lahko plačajo drugi, spodbudili prehod tam, kjer si tega ne morejo samo privoščiti. Za to je potreben prehod stran od politikantskih konfrontacij. Dokler se obnašamo, kot da so stroški prehoda eksterni stroški, se ne bo zgodilo nič,” je sklenil Močnik.
