V Moderni galeriji razstava Walida Raada o posledicah vojn in nestabilnosti

V Moderni galeriji bo nocoj odprtje razstave libanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada z naslovom Festival (ne)hvaležnosti, ki preizprašuje vpliv nasilja, med drugim tudi na umetnostni sistem, ter se posveča načinom, kako vojne, politične napetosti in družbene spremembe oblikujejo tako ljudi kot prostor in spomin.

Raad, ki velja za enega največjih sodobnih umetnikov, skozi fotografije, video dela, instalacije in performanse raziskuje, kako se ustvarjajo in spreminjajo zgodovine – kdo jih pripoveduje, koga izključujejo in kako jih preoblikujejo moč, domišljija ter pozaba, so zapisali pri Moderni galeriji.

Svoj časovni, geopolitični, kulturni in epistemološki okvir razstave je umetnik v Ljubljani razširil tudi z vključevanjem vidikov slovenskega in (post)jugoslovanskega sveta, ki se jih loteva skozi nova dela, ustvarjena v dialogu z arhivskim gradivom Moderne galerije.

V petih razstavnih prostorih Moderne galerije Raad predstavlja dela iz svojih treh že dlje časa in še vedno trajajočih projektov, ki so poimenovani The Atlas Group, Sweet Talk: Commissions (Beirut) ter Scratching on Thing I Could Disavow. Prvi se nanaša na državljansko vojno v Libanonu in njene posledice, drugi na samo libanonsko prestolnico Bejrut in njegovo življenje, zadnji pa na umetnostno zgodovino in tradicijo ter grajenje infrastrukture muzejev v arabskem svetu.

Kot je umetnik povedal na današnjem vodenju po razstavi za novinarje, se njegov ustvarjalni proces nikoli ne začne iz nič ali praznega platna, ampak temelji na najrazličnejših predmetih, ki tako ali drugače najdejo pot do njega, jih sam nato na najrazličnejše načine poustvari in vplete v zgodbo.

Po besedah kustosinje razstave Zdenke Badovinac se Raad, ki sicer od začetka 80. let minulega stoletja živi v ZDA, pri svojem umetniškem delu navezuje na prostor, iz katerega izhaja, na libanonski kontekst in mesto Bejrut, a njegov kontekst ni partikularen, ampak je v današnjem svetu naraščajočega nasilja zelo univerzalen.

Pri tem gre tako za nasilje, ki ga v prvi vrsti povzroča vojna, pa tudi nasilje, ki ga zahodni umetnostni sistem povzroča na vse ostale nezahodne prostore, je še dodala Badovinac in v izjavi za STA menila, da obiskovalce sicer monumentalne razstave čaka presenečenje. Kot je še dodala, je razstava monumentalna v obratnem sorazmerju od monumentalnosti, ki jih pričakujemo od vizualne podobe državnih dogodkov, ki slavijo zgodovine in zmage ter zahtevajo hvaležnost.

Namesto velikega spomenika je tako na razstavi med drugim na ogled narobe obrnjen avtomobil volkswagen, ki po teži ustreza eni od granat, ki jih je ameriška vojaška ladja New Jersey tik pred umikom iz Libanona v začetku 80. let minulega stoletja izstrelila na Bejrut in je padla na njegov takratni libanonski dom.

Del razstave so tudi na steno napisane obscene ali ljubezenske izjave, ki so bile prvotno napisane na granatah, pa tudi umetniško poslikane palete, na katerih so v Slovenijo v začetku 90. let minulega stoletja prispele pošiljke orožja ene od libanonskih milic, ter risbe enega od zaposlenih v restavratorskem-konservatorskem oddelku Moderne galerije, ki je bil prepričan, da več slik v zbirki med drugim pripoveduje opolzke šale.

Kot je še povedala Badovinac, Raad pri svojem ustvarjanju gradi na alternativni zgodovini, ki se tiče tako politike, družbe kot tudi kulturno-umetnostne tradicije.

Razstava bo na ogled do 17. maja 2026.

Umetnik bo dan po današnjem odprtju v soboto ob 11. in 17. uri tudi javno vodil po razstavi.

Raadove samostojne razstave so doslej gostili največji muzeji in galerije po svetu, med drugim pariški Louvre, Museo Nacional Thyssen Bornemisza iz Madrida ter newyorški The Museum of Modern Art in Stedelijk Museum iz Amsterdama. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na documenti in beneškem umetnostnem bienalu.

Raad, ki je profesor fotografije na newyorškem Bard Collegeu, je tudi prejemnik več različnih umetniških nagrad, štipendij in priznanj.

Back to top button