Zavajanje tedna: Kandida – resnična grožnja ali izmišljeni krivec za vse naše težave?
Redko katera beseda je v zadnjih letih postala tako priljubljena v zdravstvenih pogovorih kot “kandida”. Na spletu najdemo nešteto “detox” programov, diet in domačih nasvetov, ki obljubljajo, da bodo “odpravili kandido iz telesa”. Po teh zgodbah naj bi bila kandida tihi sovražnik sodobnega človeka – krivec za utrujenost, napihnjenost, glavobole, akne, tesnobo in celo depresijo. Toda, koliko od tega dejansko drži? Ali je kandida res bakterija, ki nas napada, ali gre le za napačno razumljen pojav?
Za začetek je treba razčistiti osnovo: kandida je kvasovka, torej vrsta glive iz rodu Candida. Najpogosteje se omenja Candida albicans, ki je naravno prisotna v našem telesu. Živi v črevesju, ustni votlini, spolovilih in na koži, kjer skupaj z drugimi mikroorganizmi tvori normalno mikrofloro. V zdravem telesu kandida ne povzroča težav – nasprotno, prisotna je že od rojstva in v ravnovesju celo pomaga vzdrževati zdravo mikrobioto. Težave se pojavijo šele, ko se to ravnovesje poruši.
Raziskave kažejo, da je kandida oportunistična gliva, kar pomeni, da izkoristi situacije, ko je imunski sistem oslabljen ali je črevesna flora porušena – na primer po jemanju antibiotikov, hormonskih spremembah ali dolgotrajnem stresu. Takrat se lahko prekomerno razmnoži in povzroči okužbo. Najpogosteje se to zgodi na sluznicah: pri ženskah se pojavi vaginalna kandidiaza, pri dojenčkih in starejših pa glivična okužba v ustih, imenovana soor. Pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, na primer onkoloških ali intenzivno zdravljenih, se lahko razvije celo sistemska okužba, ki je lahko nevarna za življenje.
A večina tistega, kar se na spletu piše o “kandidi v telesu”, nima znanstvene podlage. Ideja o “kandidni infekciji celega organizma”, ki povzroča vse mogoče simptome – od možganske megle do pridobivanja teže – izvira iz 80. let prejšnjega stoletja. Takrat je ameriški zdravnik William Crook v svoji knjigi The Yeast Connection trdil, da kandida povzroča vrsto kroničnih, nepojasnjenih težav. Njegove trditve pa niso bile nikoli potrjene z raziskavami. Nacionalni inštituti za zdravje ter številne mikrobiološke študije so v zadnjih desetletjih večkrat poudarili, da ni dokazov, da bi kandida povzročala sistemsko bolezen pri zdravih ljudeh.
Zdravniki pojasnjujejo, da se kandida v črevesju res lahko prekomerno razmnoži, vendar to ne pomeni “zastrupitve telesa”. Glive ne prehajajo v kri in ne povzročajo kronične utrujenosti ali duševnih motenj, kot se pogosto navaja v popularnih člankih. Klinične raziskave niso pokazale nobene povezave med tako imenovanim “kandidnim sindromom” in simptomi, kot so depresija, pomanjkanje energije ali prebavne težave. V večini primerov gre za nespecifične simptome, ki jih lahko povzročijo različni dejavniki – od prehrane do pomanjkanja spanja.
Tudi številne diete, ki obljubljajo “odstranitev kandide”, nimajo znanstvene podlage. Najpogosteje temeljijo na popolni izločitvi sladkorjev, kvasa, mlečnih izdelkov in celo sadja. Res je, da glive za rast uporabljajo sladkor, a v človeškem telesu ne deluje tako preprosto: sladkor, ki ga zaužijemo, se presnovi že v tankem črevesju, kjer ga kandida ne more neposredno “pojesti”. Raziskave niso pokazale, da bi prehranske omejitve dolgoročno vplivale na prisotnost kandide. Po drugi strani pa lahko preveč restriktivne diete privedejo do pomanjkanja hranil in porušenega ravnovesja mikrobiote, kar paradoksalno še olajša rast glivic.
Zdravljenje kandide je smiselno le takrat, ko gre za dokazano okužbo, ki jo potrdi mikrobiološka analiza. V takih primerih zdravnik predpiše protiglivična zdravila – lokalno ali sistemsko, odvisno od mesta okužbe. Kadar gre za ponavljajoče se okužbe, se preverjajo tudi drugi vzroki, kot so hormonska nihanja, diabetes, uporaba antibiotikov ali neustrezna higiena. Samozdravljenje z “naravnimi” pripravki, kot so kokosovo olje, jabolčni kis ali česen, pogosto nima učinka, včasih pa celo poslabša stanje, ker draži sluznico ali spremeni pH okolja.
V zadnjih letih je nekaj raziskav začelo podrobneje preučevati vlogo kandide v črevesju. Izkazalo se je, da njena prisotnost sama po sebi ni problematična, lahko pa vpliva na imunski odziv in interakcijo z bakterijami v mikrobioti. Vendar so rezultati še nejasni. Večina strokovnjakov poudarja, da kandida ni “sovražnik”, temveč del naravnega ekosistema telesa – pomembno je, da ostaja v ravnovesju. Na to vplivajo uravnotežena prehrana, zadosten spanec, zmerna uporaba antibiotikov in splošno zdrav življenjski slog.
Resnica o kandidi je veliko bolj dolgočasna, kot bi si želeli: gre za povsem običajno kvasovko, ki je v našem telesu doma že od prvega dne. Ne napada nas iz zasede, ampak čaka na trenutek, ko ji sami ustvarimo priložnost. In ko se to zgodi, rešitev ni v strahu ali ekstremih, ampak v ravnovesju – tako, kot velja za večino stvari v človeškem telesu.
Petra Znoj
