Slovenski izobraževalni sistem v primerjavi z EU razmeroma uspešen na vseh ravneh izobraževanja

Evropska komisija je objavila pregled izobraževanja in usposabljanja, v katerem ocenjuje napredek držav članic pri doseganju sedmih ciljev na tem področju. Slovenski izobraževalni sistem je v primerjavi z EU razmeroma uspešen na vseh ravneh izobraževanja. Delež študentov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike je med najvišjimi v EU.

Skupno število študentov, vpisanih v terciarno izobraževanje, se je v Sloveniji med letoma 2015 in 2023 nekoliko zmanjšalo, delež študentov, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pa se je v istem obdobju povečalo za 0,4 odstotka, je v poročilu zapisala Evropska komisija.

Delež dijakov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, je leta 2023 znašal 42,1 odstotka, kar je precej nad povprečjem EU in blizu predlaganemu cilju za leto 2030. Medtem ko je delež diplomantov na tem področju v EU med letoma 2015 in 2023 v povprečju stagniral, se je v Sloveniji povečal.

V letu 2024 so ženske predstavljale približno tretjino študentov, vpisanih v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na terciarni ravni, kar je zelo blizu povprečja EU, vendar pod predlaganim ciljem na ravni EU. Med dijaki v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju, vpisanimi v programe na tem področju, je bilo manj kot šestina žensk.

Vendar število strokovnjakov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ne zadostuje za izpolnjevanje potreb trga dela. Poleg tega vse večje pomanjkanje učiteljev na tem področju v osnovnih šolah predstavlja dodatno tveganje.

Zmogljivosti predšolske vzgoje in varstva pa so v veliki meri usklajene s povpraševanjem. Slovenija vsakemu otroku zagotavlja mesto v predšolski vzgoji in varstvu od zelo zgodnje starosti (11 mesecev), pogosto takoj po koncu dopusta za nego in varstvo otroka. Tako je ena redkih držav EU brez primanjkljaja prostih mest v predšolski vzgoji in varstvu.

V Sloveniji je stopnja udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu za otroke, stare od treh let do šoloobvezne starosti, leta 2023 znašala 93,2 odstotka, kar je blizu povprečja EU. Slovenija je med državami EU najuspešnejša glede tveganja revščine otrok, pri čemer je 9,2 odstotka otrok, mlajših od šestih let, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti.

Posodobljen učni načrt se začne izvajati v šolskem letu 2025/2026, učni načrt prilagojenega programa za vrtce za otroke s posebnimi potrebami pa bo uveden v šolskem letu 2026/2027. Oba ukrepa sta del nedavne celovite reforme, ki se je začela leta 2022. Poleg tega je vlada predlagala spremembo zakona o vrtcih, katere namen je povečati vključenost otrok v predšolsko vzgojo, tudi romskih otrok.

V Sloveniji pa so se poslabšale bralne in matematične kompetence 15-letnikov, državljansko znanje ter rezultati na področju digitalne pismenosti.

Pripravlja pa se zakonodajna sprememba, namenjena obravnavi vse večje odsotnosti učencev od pouka in izvajajo ukrepi za odpravo pomanjkanja učiteljev.

Med letoma 2014 in 2023 se je število vpisanih v terciarno izobraževanje zmanjšalo za približno 14 odstotkov, kar pa je povezano z demografskimi trendi. Delež oseb s terciarno izobrazbo, starih od 25 do 34 let, pa se povečuje z 31,3 odstotka v letu 2015 na 43,1 odstotka v letu 2024 in se tako približuje povprečju EU.