Na seji vlade novela zakona o zdravniški službi ter dva predloga s področja izobraževanja

Vlada bo danes med drugim obravnavala predlog novele zakona o zdravniški službi, s katero bi uvedli boljše pogoje za prehod iz urgentne v družinsko medicino. Na dnevnem redu sta tudi dva zakonska predloga s področja izobraževanja, noveli zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Z novelo zakona o zdravniški službi bi uvedli boljše pogoje za prehod iz urgentne medicine v družinsko medicino. Specialistom urgentne medicine, ki bi se odločili za drugo specializacijo iz družinske medicine, bi v času opravljanja te specializacije omogočili prejemanje višje plače. Omogočili bi tudi možnost dodatnih razpisov za specializacije, kjer so potrebe največje, ter razširili razloge za odvzem ali omejitev licence zdravnikom.

S predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bi ob veljavnem potrjevanju učbenikov uvedli še potrjevanje delovnih zvezkov in delovnih učbenikov na pristojnem strokovnem svetu. Ključne rešitve v predlogu novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa so po navedbah vladnega urada za komuniciranje pripravljene z namenom zagotavljanja večje učinkovitosti in pravičnosti sistema na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.

Predlog, ki ga je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno razpravo poslalo avgusta, je med drugim predvideval oženje dodatne strokovne pomoči, za katero je potrebna odločba o usmeritvi, na pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj, za učno pomoč pa ne bi bila več potrebna odločba o usmeritvi, izvajala bi se v okviru razširjenega programa osnovne šole.

Na dnevnem redu današnje seje vlade je tudi predlog spremembe zakona o voznikih, s katerim bi dvignili starostno mejo za uporabo lahkih motornih vozil, vključno z e-skiroji, na 15 let.

Dnevni red seje pa bi po nekaterih informacijah lahko razširili tudi s predlogom novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). V skladu z njim naj bi se višina rtv-prispevka vsako leto uskladila z višino letne inflacije za preteklo koledarsko leto. Poleg tega naj bi se del narodnostnih programov po predlogu iz državnega proračuna financiral v višini, ki ustreza osmim odstotkom zneska za rtv-prispevek, zbranega v preteklem letu.