Zavajanje tedna: 10.000 korakov na dan
Zakaj ravno ta številka in ali res pomeni zdravje?
Čeprav danes skoraj vsak pametni telefon šteje korake in nas prijazno opominja, da je cilj 10.000 korakov na dan, se redki vprašajo, od kod ta številka sploh prihaja. Mnogi jo razumejo kot čarobno mejo med zdravjem in lenobo, a resnica je precej bolj zanimiva in, kot kaže, precej manj okrogla.
Ideja o 10.000 korakih se ni rodila v laboratoriju, temveč v oglaševalski pisarni. Leta 1964, ob olimpijskih igrah v Tokiu, je japonsko podjetje predstavilo pedometer z imenom »Manpo-kei«, kar pomeni »merilnik deset tisoč korakov«. Številka je bila izbrana predvsem zato, ker lepo zveni in ker naj bi ljudi motivirala k gibanju. Ni bilo znanstvenega razloga, da bi prav 10.000 korakov pomenilo mejo med zdravim in nezdravim življenjem.
A kljub tržnemu izvoru so raziskovalci pozneje začeli preverjati, ali ima ta številka kakšno realno podlago. In izkazalo se je, da ima delno resnico, le da je meja nižja, kot si mislimo. Študija ameriške univerze Harvard, v katero so vključili več kot 16.000 starejših žensk, je pokazala, da so imele tiste, ki so vsak dan naredile okoli 4.400 korakov, že občutno manjše tveganje za prezgodnjo smrt v primerjavi s tistimi, ki so bile skoraj neaktivne. Koristi so se povečevale do približno 7.500 korakov dnevno, nato pa so se začele umirjati. Skratka, že polovica »magičnih« 10.000 korakov prinese večino koristi.
Podobne rezultate so potrdile tudi druge raziskave. Študija, objavljena v ugledni reviji JAMA Network Open, je spremljala odrasle srednjih let in ugotovila, da je pri tistih, ki so dnevno naredili okoli 7.000 korakov, tveganje za prezgodnjo smrt padlo kar za polovico v primerjavi s tistimi, ki so jih naredili manj kot 4.000. Več korakov sicer pomeni dodatno korist, a razlika med 7.000 in 10.000 ni več tako velika, kot si marsikdo misli.
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija danes ne priporoča več točno določenega števila korakov, ampak govori o vsaj 150 minutah zmerne telesne aktivnosti na teden, kar je približno 6.000 do 8.000 korakov dnevno za povprečnega odraslega. Pomembno je, da se gibamo redno, ne pa popolno.
Seveda velja: več korakov praviloma pomeni več koristi. A bistvo je drugje. Največja razlika v zdravju je med tistimi, ki se sploh ne gibljejo, in tistimi, ki se vsaj malo premaknejo. Če torej danes naredite 3.000 korakov, jutri pa poskusite 4.000, ste že na pravi poti. Koraki se seštevajo, ne glede na to, ali jih naredite med sprehodom s psom, potjo v trgovino ali med delom na vrtu.
Mnogi zdravniki opozarjajo, da je prevelik poudarek na »magičnih številkah« lahko celo škodljiv, saj ljudi, ki težko dosežejo 10.000 korakov, hitro spravi v občutek krivde. V resnici je bolje, da se gibamo po svojih zmožnostih – postopno, vztrajno in z veseljem. Hoja naj ne bo tekmovanje s številkami, ampak način, kako ostati vitalen, gibčen in dobre volje.
Torej – mit, da »moramo« vsak dan narediti 10.000 korakov, ne drži povsem. Resnica je, da že bistveno manj korakov prinese veliko koristi. Če vsak dan vstanemo s kavča, naredimo nekaj sto metrov več in se večkrat odločimo za hojo namesto za avto, smo že naredili pomemben korak za svoje zdravje. Dobesedno.
Ana Zupan
