Ministrica Čalušić z vinogradniki slovenske Istre o škodi po divjadi
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić se je v ponedeljek udeležila sestanka s predstavniki vinogradnikov slovenske Istre, na katerem so govorili o škodi po divjadi. Ministrstvo se zaveda te problematike in bo še naprej izvajalo vse razpoložljive ukrepe, je napovedala.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je srečala z istrskimi vinogradniki ter predstavniki Vina Koper, kmetijsko gozdarske zbornice, zavoda za gozdove, lovske zveze, območnega združenja upravljavcev lovišč Primorskega lovsko upravljavskega območja in župani obalnih občin, so danes sporočili iz ministrstva.
Ministrstvo lani in letos ni prejelo nobene prijave za ponovno oceno škode v vinogradih slovenske Istre. Ker pa se uradne številke razlikujejo od višine škode, o kateri poročajo vinogradniki, so jih pozvali k rednemu prijavljanju škode.
Ti podatki bodo zlasti zavodu za gozdove pomagali pri načrtovanju odvzema divjadi in strokovni utemeljitvi morebitnih izjem za izvedbo dodatnega odvzema. Predstavniki Lovske zveze Koper pa bodo pripravili nabor predlogov, s katerimi bi lahko zmanjšali preštevilno populacijo divjega prašiča in jelenjadi.
Po podatkih zavoda za gozdove je prijavljena in uveljavljena škoda, ki jo je do konca oktobra povzročila divjad na vinski trti in grozdju, znašala 6751 evrov. Od tega je 5569 evrov nastalo zaradi divjega prašiča, 1182 evrov pa zaradi srnjadi. Po evidencah aplikacije Lisjak pa so v tem obdobju izplačali odškodnino v višini 4600 evrov, 530 evrov zaradi divjega prašiča in 4070 evrov zaradi jelenjadi.
Vodja sektorja za lovstvo Urška Srnec je udeležencem predstavila proces uveljavljanja odškodnin za škodo po divjadi na lovnih in nelovnih površinah. Udeleženci sestanka so se strinjali, da je pri reševanju problematike ključno sodelovanje vseh vpletenih.
Divji prašič je sicer vrsta, ki je v ekspanziji po vsej Evropi. Ministrstvo je tako med ukrepi na tem področju naštelo povišan odvzem v novih dvoletnih načrtih upravljanja za 10 odstotkov, navzgor neomejen odvzem vrste, dovoljen lov na divjega prašiča skozi skoraj celo leto, razen svinj v času reprodukcije, dovoljen nočni lov z umetnimi viri svetlobe in nočno optiko ter finančne spodbude za intenziven odstrel divjega prašiča na podlagi zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.
“S tem je lov na divjega prašiča v Sloveniji maksimalno sproščen, država pa dodatno finančno spodbuja večji odvzem. Za 18,4 odstotka z možnostjo odstopanja navzgor do 50 odstotkov na ravni države je bil v novih načrtih povišan tudi odvzem jelenjadi. Ker pa je jelenjad uvrščena v bernsko konvencijo, sta nočni lov in uporaba umetnih virov svetlobe na splošno prepovedana,” so zapisali v ministrstvu.
