Na posvetu za posvojitve v skladu z največjo koristjo otroka
Sodelujoči na posvetu o posvojitvah so se strinjali, da je treba posvojitev izvesti po strokovnem postopku brez bližnjic in rokohitrskih rešitev. Hkrati mora biti po njihovem opozorilu zagotovljena podpora tako za stroko kot za posvojitelje in posvojene otroke. Le tako bo lahko posvojitev v največjo otrokovo korist, so prepričani.
Merilo vsake odločitve, povezane s posvojitvijo, naj bo največja korist otroka, ne želja odraslih po otroku, je uvodoma dejal predsednik DS Marko Lotrič. Posvet Kako naj posvojitev sledi potrebam posvojenega otroka? so namreč organizirali komisija DS za socialno varstvo, društvo posvojiteljskih družin Deteljica in Socialna zbornica Slovenije. Posvojeni otrok naj bo v družini po Lotričevih besedah sprejet, slišan, viden in ljubljen. “Sodna odločitev o posvojitvi ni ciljna črta, ampak začetek skupne poti,” je poudaril. Vse podporne službe pa morajo otroku po njegovem pozivu stati ob strani.
V društvu Deteljica poudarjajo, da posvojitev ni obliž na rano para, ki ni uresničil svoje želje po bioloških otrocih, je dejala podpredsednica društva Erna Flogie Dolinar. Posvojeni otrok ima po njenih besedah že travmo, ker sta ga zavrnila biološka starša. Posvojitelji morajo na njegove potrebe zato odgovoriti zelo potrpežljivo, je povedala.
Tudi po besedah predsednika socialne zbornice Iztoka Mraka posvojitev ni le pravni ali administrativni postopek, ampak prostor, kjer se bolečina prepleta z upanjem. Posvojitev po njegovih besedah potrebuje strokoven in občutljiv okvir, v katerem bo vse izvedeno v največjo korist otroka. “Naša naloga je, da posvojenim otrokom zagotovimo varnost in podporo, ki ne usahne,” je izpostavil.
Potencialni posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka, je pojasnila generalna direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anita Bregar. Hkrati je spomnila, da so izkušnje posvojiteljskih staršev pomembno drugačne kot izkušnje bioloških staršev. Posvojitelji se morajo namreč soočiti z otrokovo travmo, da je eno družino že izgubil.
Barbara Novak s pravne fakultete v Ljubljani je predstavila nekatere izzive v zakonodaji. Tako je po njenih besedah denimo določeno, da posvojitelj ne more biti oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb. A ob tem bi moralo biti po njenem mnenju določeno tudi, da posvojitelj ne sme biti niti oseba, ki živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb. “Najbrž tudi oseba, ki živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb, ne bo prav dobro opravljala posvojitve,” je dejala.
Vrhovni sodnik z vrhovnega sodišča Matej Čujovič pa je povedal, da je naloga sodišča pri postopku posvojitve denimo skrb za temeljno ustreznost predhodnih strokovnih ugotovitev. Poleg tega mora preveriti, ali je imel otrok pravico izraziti svoje mnenje. Prav tako mora presoditi, da je posvojitev v otrokovo korist, njegova naloga pa je tudi uravnotežiti različne pravne in izhodiščne elemente, tako denimo biološke vezi, pravico staršev do vzgoje in otrokovo potrebo po stabilnem družinskem okolju.
