Odbor za finance o zakonu o božičnici in normirancih
Odbor DZ za finance bo danes obravnaval predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta med drugim prinaša obvezno božičnico, in sicer še letos, zimski dodatek za upokojence in ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki.
Predlog zakona predvideva uvedbo obveznega zimskega regresa oz. božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Skrajni rok za izplačilo bi bil najpozneje 18 dni po preteku roka za izplačilo novembrske plače, podjetjem v likvidnostnih težavah pa bi bila na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti na voljo možnost zamika plačila do 31. marca 2026.
Za leto 2025 – božičnica v višini 639 evrov naj bi bila izplačana do 18. decembra -, je predvidenih nekaj izjem. Poleg zamika izplačila zaradi nelikvidnosti že na podlagi zakona bi bilo pod določenimi pogoji najprej možno izplačilo v višini zgolj osmine minimalne plače oz. 160 evrov, preostanek pa do 31. marca 2026. Poleg tega se letošnji zimski regres izjemoma ne bi štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Ker septembra sprejeta pokojninska reforma še ne velja, predlog zakona ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem. V višini 150 evrov bi bil prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja izplačan do 19. decembra.
Prav tako se s predlogom zakona prenavlja t. i. sistem normirancev. Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za t. i. polne normirance bi se s sedanjih 60.000 evrov zvišal na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov.
Predlaga se tudi zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance.
Predlog zakona je močno zaostril odnose med socialnimi partnerji. Delodajalci vladi očitajo, da ga je v DZ poslala mimo pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zato so začasno prekinili svoje aktivnosti znotraj ESS.
